REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Popoln polom vlade, Slovenija po številu smrtnih žrtev koronavirusa daleč najslabša rekorderka v vsej regiji

Popoln polom vlade, Slovenija po številu smrtnih žrtev koronavirusa daleč najslabša rekorderka v vsej regijiSlovenska vlada se hvali, vendar je v boju proti koronavirusu najslabša v regiji, s katero se rada primerja

Predstavniki in govorec slovenske vlade se v zadnjih dnevih, odkar je »krivulja okuženih začela padati«, v javnosti neprestano hvalijo s svojimi uspehi v boju proti koronavirusu.

Slovenijo predstavljajo celo kot novo Švico, kot največji uspeh pa izpostavljajo indeks 100, ki naj bi ga Sloveniji dala Oxfordska univerza, ko gre za ostrino ukrepov proti koronavirusu.

Toda pri tem ne smemo pozabiti, da je bila še konec marca ista univerza do ukrepov Slovenije kritična, o čemer smo tudi poročali, ukrepi slovenske vlade so bili tedaj namreč po oceni iste prestižne univerze samo podpovprečni.

Slovenija je bila tako še več kot 14 dni po nastopu nove vlade bela pega na zemljevidu Evrope, s slabšimi ukrepi od povprečja, glede na število okuženih. 

Ukrepi, ki so sledili, so bili v Sloveniji res morda zelo omejevalni, toda vprašanje je, če so bili tudi pravi.

Občinske meje so bile sicer takoj prepovedane za prehode, koronavirus pa je medtem pustošil po domovih za starejše.

In tudi boljši rezultati so zato izostali, ugotavljajo tudi tuji mediji.

Slovenija se namreč rada hvali z uspehi proti Covidu-19, vendar je v boju proti smrtonosnemu koronavirusu najslabša v regiji, s katero se rada primerja.

Časnik Republika je na primer objavila članek (v angleščini) kjer izpostavljajo, da so v celotni »regiji« v njihovi državi »drugi najslabši« po številu smrtnih žrtev koronavirusa na milijon prebivalcev, takoj za najslabšo rekorderko – Slovenijo.

Ugotovitve severnomakedonske Republike lepo kažejo, da lahko statistične podatke vedno predrugačiš ali preprosto ne predstaviš na pravi način, tako da ostranejo spregledani bistveni podatki.

Tako je na primer ocenjeno število okuženih v neki državi odvisno od izvajanja testov, rezultati testov pa so odvisni od tega, kdo je testiran.

Če vzorci niso reprezentativni, te številke o »uspehu« testiranja povedo le malo.

Kot je v Beogradu te dni poudaril znani epidemiolog Predrag Kon, je eden od najboljših približnih pokazateljev obsega okužb podatek o ljudeh, ki končajo na respiratorjih ali so umrli, saj je takšnih na respiratorjih v povprečju okoli pet odstotkov.

Veliko testov in malo odkritih primerov lahko pomeni, da je v državi malo okuženih.

Republika: »Samo Slovenija ima slabšo statistiko kakor mi. Druge države v regiji so po številu žrtev za našo državo in imajo nižjo stopnjo smrtnosti, kar pomeni, da so bolj uspešne v boju proti koronavirusu.«

Ali pa, da se testi izvajajo na nereprezentativnem vzorcu (npr. samo na zdravnikih, policistih, uradnikih) in je zato odkritih le malo okuženih, medtem ko se okužba med populacijo širi naprej.

Slovenija je na primer rekorderka v regiji po številu opravljenih testov. O tem pogosto pohvalno poročajo mediji iz Hrvaške in Srbije, v Sloveniji pa se ta poročila in tuje pohvale nato predstavljajo kot dokaz dobrih rezultatov.

Tudi drugače nas slovenski strokovnjaki, ki jih je nastavila nova vlada, prepričujejo, da je vse v najboljšem redu.

»Število primerov v Sloveniji ni tako alarmantno kot v evropskih epicentrih,« je na primer javnost v začetku aprila pomirila Bojana Beović, vodja vladne svetovalne skupine za Covid-19 v okviru zdravstvenega ministrstva.

»Število okužb ni naraslo do te mere, da bi se ustavilo delo na intenzivnih oddelkih. Vsi, ki potrebujejo intenzivno zdravljenje, ga dobijo. Kadra, aparatur in postelj je zaenkrat dovolj,« je zatrdila Beovićeva.

Prav zato je včasih potrebno na lastno situacijo pogledati iz drugega zornega kota. Od zunaj.

To pa so nam pravkar omogočili v Severni Makedoniji.

Smrti na milijon v Sloveniji
V Sloveniji se s skoraj 30 smrtnimi žrtami na milijon prebivalcev že približujemo prvemu delu lestvice najslabših držav.

Prav tako ni mogoče prevarati smrti, čeprav so tudi tu izjeme.

Nekatere države v primeru smrti bolnikov, ki imajo ob koronavirusu še kakšno bolezen, takšno smrt ne označijo kot smrt zaradi Covid-19, čeprav je jasno, da je smrtonosni koronavirus najverjetneje bistveno prispeval k smrti takšne osebe.

V mnogih državah – na primer Italiji in ZDA – pa je že zdaj jasno, da državni organi zelo slabo popisujejo smrti zaradi Covid-19, ki se zgodijo v domači oskrbi ali v domovih za ostarele.

Hrvaška - smrti na milijon
Hrvaška ima več kot trikrat manj smrtnih žrtev Covida-19 v primerjavi s Slovenijo.

Če ljudje umrejo netestirani se zapiše, da so umrli zaradi »pljučnice« ali kakšnega drugega zapleta in ne zaradi koronavirusa.

Samo Slovenija ima slabšo statistiko kakor najslabša država v regiji, s 27 smrti na milijon prebivalcev.

Tako ravnajo tudi na Švedskem.

Je pa zanimivo, da tudi ta trupla nato praviloma dajo v vreče, na katerih piše »okuženo.«     

Skopski časnik Republika opozarja, da se »glede na število žrtev koronavirusa v regiji, Makedonija sooča s popolnim neuspehom.«

»V Makedoniji je bilo zabeleženih enaindvajset smrtnih žrtev na milijon prebivalcev. Samo Slovenija ima slabšo statistiko kakor mi, s 27 smrti na milijon prebivalcev. Druge države v regiji so po številu žrtev za našo državo in imajo nižjo stopnjo smrtnosti, kar pomeni, da so bolj uspešne v boju proti koronavirusu,« opozarja Republika iz Skopja.

Smrti na milijon prebivalcev v regiji:

Turčija 17

BiH 12

Srbija 11

Grčija 10

Albanija 8

Hrvaška 8

Črna gora 6

Bolgarija 5

»Tudi drugi del statistike, ki ocenjuje število okuženih na milijon prebivalcev je za Makedonijo uničujoč. V Makedoniji je namreč 436 okuženih na milijon prebivalcev. Turčija (772), Slovenija (587) in Srbija (511) jih imajo več kot naša država (Makedonija), medtem ko jih imajo Črna gora (451), Hrvaška (415), BiH (330), Grčija (208), Albanija (165) in Bolgarija (106) manj,« navaja Republika.

Slovenija je z 29 mrtvimi na milijon prebivalcev v zadnjih urah še nekoliko poslabšala svoj rezultat.

Podatki so sicer že nekoliko zastareli.

Najnovejši so tukaj, iz njih pa izhaja, da je Slovenija z 29 mrtvimi na milijon prebivalcev v zadnjih urah še nekoliko poslabšala svoj rezultat.

Slovenija sicer ni med najslabšimi državami na svetu, je pa takoj za njimi, šestnajsta na svetu.

Da se položaj slabša pa kaže podatek, da je bila 27.marca še 24. na svetu.

Rekorderke po številu smrti so Španija (390 smrti na milijon), Belgija (363), Italija (348) Francija (234) in Velika Britanija (182), sledijo pa jim Nizozemska, Švica, Švedska, Irska, ZDA, Iran, Portugalska, Danska, Avstrija in Nemčija, ki ji sledi - Slovenija.

Zadnji podatki so sicer na voljo tukaj.

Krivulja primerov - Slovenija
Krivulja okuženih v Sloveniji po uradnih podatkih sicer lepo pada, toda smrti se ne da prevarati: Po številu smrti je Slovenija daleč nad povprečjem in je zato zelo prizadeta država ter daleč najslabša v regiji. Na Hrvaškem, v Srbiji, BiH, Črni gori, Bolgariji, Grčiji, Madžarski, Albaniji je stanje veliko bolje, od sosed sta jo slabše od Slovenije odnesli le Italija in Avstrija.

Seznam boljših od Slovenije pa je bistveno daljši, saj je kar 120 držav sveta v tem pogledu na boljšem od Slovenije.

Najpomembnejši cilj v pandemiji pa je – obvarovati človeška življenja. In pri doseganju tega cilja je slovenski vladi hudo spodletelo.

Res pa je, da je Slovenija naredila daleč največ testov (17.291) na milijon prebivalcev, več kot Turčija (5260), Grčija (4682), Črna gora (4568), Hrvaška (4472), Makedonija (4446), BiH (3782), Srbija (2678), Bolgarija (2663) in Albanija (1496).

Kar je sicer dobro, vendar pri tem ne smemo pozabiti, da so tudi testiranja samo sredstvo za doseganje cilja.

Najpomembnejši cilj v pandemiji pa je – obvarovati človeška življenja.

In pri doseganju tega cilja je slovenski vladi hudo spodletelo.

Tako hudo, da je Slovenija celo najslabša v regiji.

Delite članek