sreda, 04. december 2024 leto 29 / št. 339
Kako uničujoče bodo gospodarske posledice pandemije? Šokanten graf katastrofo prikaže bolje, kot tisoč besed
Posledice sedanje pandemije koronavirusa bodo dolgotrajne.
Tako dolgotrajne, da si to v tem trenutku verjetno celo težko predstavljamo.
Nekaj podatkov za razmišljanje nam daje zapis na spletni strani Seeking Alpha, ki se ukvarja z dolgoročnimi posledicami krize na avtomobilsko industrijo.
COVID-19 is impacting nearly every sector, but the travel industry is expecting to lose $135 billion just on trips that won't be taken this year.
— CBS Evening News (@CBSEveningNews) April 10, 2020
“It all came a screeching halt,” a car service operator says. “We're certainly operating at a loss.”https://t.co/HuvkF5Vm4m pic.twitter.com/0yoInjmt3D
Od te industrije, ki v razvitem svetu poganja zelo velik del gospodarstva, pa je skoraj povsod odvisen tudi velik del ostalih gospodarskih panog.
Na podoben način je od kondicije treh največjih gospodarstev sveta - gospodarstva ZDA, Kitajske in Evrope - odvisno tudi globalno stanje gospodarstva.
Po oceni analitika Giesbers Investment Strategy bodo kratkoročni in dolgoročni učinki krize na avtomobilsko industrijo »katastrofalni.«
V ZDA je že vsak četrti zaposleni na novo nezaposlen ali pa je doživel zmanjšanje prihodkov zaradi koronavirusa.
Okoli desetodstotna nezaposlenost bi se lahko povzpela celo na 30 odstotkov.
V dveh tednih je delo izgubilo okoli 10 milijonov Američanov, ob nadaljevanju pandemije pa bi se ta številka lahko dvignila na 47 milijonov brezposelnih.
Z borz je medtem že izpuhtelo za 4 trilijone dolarjev – in to je šele začetek.
Velike bodo tudi družbene spremembe. Delo na daljavo bo postalo stalna praksa.
#COVID19 has turned the working life of millions of people around the world upside down. In this new weekly series, Caroline Byrd from @leicabio, offers an insight into how her work and the wider industry is being impacted by the virus https://t.co/uKzfzSgDkD
— MedTech (@MedTechIC) April 10, 2020
Univerzalni temeljni dohodek (UTD), ki se je zdel utopična ideja skrajnih levičarjev, bo za mnoge države postal zelo realna možnost za vsaj delno rešitev njihovih gospodarstev.
Intervencionizem države, ki so ga liberalne vlade zavračale, bo postal nujnost. Mehanizmi nadzora nad državo bodo zato postali še toliko bolj pomembni.
Koronavirus bo postal priročen izgovor za celo vrsto neupravičenih omejitev svobode izražanja in represivne prakse, kar že lahko vidimo po vsem svetu.
Nesposobnost ZDA, da pandemijo omejijo, preprečijo, napovejo ali drugim državam pomagajo in sposobnost Kitajske, da to stori, bo privedla do vzpona Kitajske in nazadovanja ZDA v mednarodni skupnosti.
Retail, hospitality industry faces tough battle to claw back from Covid-19
— Cape Argus (@TheCapeArgus) April 10, 2020
by @MwangiGithahu
The post-Covid-19 era recovery for businesses in the retail & hospitality sectors will not be smooth, as investors still need to digest negative economic data.https://t.co/3XF2SSLEkG
Hkrati se bo proces lokalizacije proizvodnje in trganja gospodarskih vezi nadaljeval. Gospodatrstvo sveta se bo razdelilo na več blokov, to pa bo povečalo možnost konflikta med njimi.
Po analizah geopolitikov so najbolj nestabilni multipolarni geopolitični sistemi. In v tem sistemu se pravkar nahaja naš svet.
Kljub temu je 51 odstotkov vprašanih v ZDA še vedno sveto prepričanih, da bo kriza minila v enem letu.
“When you have 15 people, and the 15 within a couple of days is going to be down to close to zero, that’s a pretty good job we’ve done.”
— Joe Scarborough (@JoeNBC) April 10, 2020
~Donald Trump, February 26
“Coronavirus Deaths In US Tops 16,000”
~LA Times Headline, April 10 pic.twitter.com/T80Z1pt6tr
Donaldu Trumpu, ki je očitno povsem zavozil ameriške priprave in odziv na pandemijo Covid-19, pa se je podpora javnosti medtem celo – dvignila.
Kar je seveda lahko zgolj recept za nove katastrofe.
On Feb 26, @realDonaldTrump bragged we only had 15 cases and we were "going to be down close to zero soon."
— Democratic Coalition (@TheDemCoalition) April 10, 2020
On April 10, we have 469,000+ cases and 16,600+ deaths.
For months, Trump lied and downplayed this crisis and cost us valuable time - and lives.pic.twitter.com/MoFd8QiCs9
Avtomobilsko industrijo bo kriza prizadela veliko bolj kot druge veje industrije in to zaradi več razlogov.
Prvi razlog je ogromen upad povpraševanja po avtomobilih.
Avtomobili se običajno kupujejo v času konjunkture. V tem trenutku pa je nezaposlenost v ZDA tako velika, da se je preprosto sploh skorajda ne da vrisati na grafe.
Tu je eden od primerov gibanja nezaposlenosti v zadnjih desetletjih. Jasno je opazno, da je bila nezaposlenost celo v letu največje zadnje gospodarske krize (2008), ta skorajda »malenkostna« v primerjavi z zadnjim skokom (premica, ki gre v nebo, skrajno desno).
Isti prizor lahko vidimo v drugem grafu, kjer naslov članka navaja, da je nezaposlenost v ZDA dobesedno »padla iz grafa.«
In ljudje, ki izgubijo delo najprej »porežejo« vse luksuzne in nepotrebne stroške, predvsem pa počitnice, investicije v novo opremo in predvsem – nakup novih vozil.
Prodajalci avtomobilov sicer lahko upajo, da se bo prodaja avtomobilov čez čas znova dvignila, toda grafi prodaje na Kitajskem že kažejo porazno sliko.
V ZDA je povpraševanje po avtomobilih v času krize leta 2008 padlo za 50 odstotkov.
#MorningJoe 6.5 Million Americans unemployed. The great failure of Donald J Trump and the Republican Party. Over 15, 000 dead. Trump has failed America. We need a leader. President Joe Biden pic.twitter.com/fvghPTacWd
— Christi (@ChrisAd09390788) April 10, 2020
Na Kitajskem so ta padec komajda opazili.
Toda sedaj je graf, ki kaže nakupe po Kitajski, ki je vse bolj motor sodobnega sveta – uničujoči.
Samo februarja je prodaja že padla za 79 odstotkov, ta trend pa se še nadaljuje.
Na manjšo prodajo avtomobilov pa bodo vplivali tudi ukrepi, ki so veliko delovnih mest preselili – domov. Delo od doma so zapovedala tudi številna podjetja.
V Seattlu v ZDA, kjer se je Covid-19 pojavil zgodaj, so mnoga ameriška podjetja, na primer Amazon, LinkedIn, Microsoft in Google takoj od delavcev zahtevala, da naj pričnejo z delom od doma. To pa hkrati podjetjem prinaša dodatne ugodnosti (manj delovnih sporov, nižji stroški uradov …), zaradi nižjih stroškov prevozov in privarčevanega časa pa bo to kmalu postalo sprejemljivo tudi za zaposlene.
»Nikoli več ne bo enako … Ljudje, ki so imeli odpor do dela od doma, bodo uvideli, da so lahko tako še uspešnejši. Managerji, ki so menili, da teamov ne morejo voditi od daleč pa bodo na to pričeli gledati iz drugačne perspektive. Prepričan sem, da ne bomo šli več nazaj,« je ocenil eden od managerjev za BuzzFeed.
Vse to bo znova zahtevalo manj avtomobilov ali kvečjemu manjše avtomobile.
Tretji razlog, zaradi katerega bo predvsem avtomobilska industrija huje prizadeta bodo nižje cene nafte, ki so rezultat recesije in pandemije ter ob tem še »naftne vojne« med Rusijo, Savdsko Arabijo in ZDA.
Padec cen nafte bo zavrl razvoj električnih vozil, saj bo vožnja z bolj neekonomičnimi in okolju nevarnimi avtomobili še za nekaj časa videti bolj atraktivna, kot je bila to videti doslej.
Many households insure 2 cars. With many parents working from home perhaps it’s time to take the insurance off the 2nd vehicle? 3 months quarantine at $200 a month adds up fast for families. Perhaps #ICBC should eliminate the cancellation fee. #bcpoli https://t.co/CwZQMmkZfq
— Jas Johal (@jasjohalbc) April 9, 2020
Posledice za okolje pa bodo še slabše.
Obenem pa se bo zaradi različnih mejnih zapor in omejitev gibanj zmanjšala potreba po nakupu novih in bolj ekonomičnih avtomobilov.
Zaradi istega razloga pa bo kriza izjemno hudo prizadela tudi turizem po vsem svetu ter letalska in druga transportna podjetja.
In zato na hiter konec krize ni mogoče računati.
Donald Trump 'lost $1bn in a month' from coronavirus lockdown https://t.co/pG2jB5tub5
— Guardian news (@guardiannews) April 7, 2020
Kar imamo sedaj, ni samo »kriza« - gre za krizo, ki se bo spremenila v stanje.
In prav zato je nujno, da tistim, ki skozi to krizo z državami upravljajo, že sedaj ne podelimo neomejene moči odločanja, kajti to stanje bo trajalo veliko dlje časa, kot se morda v tem trenutku zdi.
Vendar pa se je z neustavnimi ukrepi (omejitev gibanja znotraj občine) in postavljanjem parlamenta nad ljudstvo (z omejitvijo referendumskih pobud) v Sloveniji, na primer, ta prehod v smer avtokracije - že zgodil.