Je tudi Janša razoroževal Slovenijo? Kako so slovenske protiletalske rakete iz Postojne branile nebo nad Beogradom

Ob 30. obletnici osamosvojitve Slovenije se dogodki prelomnih dni znova prikazujejo enostransko in črno-belo.

Zgodovino osamosvojitelji vztrajno potvarjajo, kar se najbolj očitno vidi v t. i. e-enciklopediji.

Številnih dogodkov, ki so se v resnici zgodili drugače, kot je to zdaj zapisano v uradnem zgodovinopisju pod taktirko nekaterih osamosvojiteljev in predvsem Dimitrija Rupla, sporna e-enciklopedija preprosto - ne pomni.

Zato bomo ob teh dnevih ponovno osvežili spomine na to, kaj se je dogajalo in na kaj so osamosvojitelji pozabili.

Hvala na hrabrosti , pomogli ste i započeli put do obnove nezavisnosti Srbije

— Блажо Ђуровић  (@DjurovicBlazo) June 22, 2021

Janez Janša na primer pogosto kritizira tiste, ki so dopustili, da je Slovenija razglasitev neodvisnosti pričakala s praznimi skladišči.

Vendar je ta izjava deplasirana, kajti pri nastanku nove države od leta 1945 naprej ni tako pomembno, ali država s pomočjo sile nadzoruje celotno svoje ozemlje ali ne.

Veliko pomembnejše je, da je nova država nastala na pravilen način in da jo drugi priznajo, to pa je bilo v primeru Slovenije mogoče zato, ker ostale republike niso nasprotovale slovenski samostojnosti.

Istočasno pa Janez Janša pogosto pozablja, kako je sam praznil skladišča, ko bi jih mlada država najbolj potrebovala napolnjena z orožjem.

Kako je jansa porazil jla, s tem da je vso orozje ki ga je to osvojila takoj prodajal naprej na hrvasko in bih,ali pa s tem da je dal sestreliti Tonija merlaka

— stanko vrsic (@StankoVrsic) March 31, 2021

Ko je JLA oktobra leta 1991 zapustila Slovenijo, je s seboj odpeljala veliko orožja in opreme.

Toda veliko ga je seveda tudi ostalo v slovenskih skladiščih, od koder je prodajo tega orožja bratskim narodom na jugu nekdanje države vodil tedanji slovenski obrambni minister Janez Janša.

Orožje je preprodajal predvsem oboroženim silam Hrvaške in Bosne in Hercegovine, hrvaškim enotam in tedanjim Muslimanom oziroma današnjim Bošnjakom.

Orožje je tihotapil.

— Milan Utroša (@UtrosaMilan) June 22, 2021

Toda orožje je iz Slovenije odšlo tudi po vojni.

O tem, drugem delu iste zgodbe, se v Sloveniji ne ve skoraj ničesar, čeprav je bila tedaj Slovenija celo že »osamosvojena« in bi od države, ki je »zmagala« v vojni seveda lahko pričakovali, da bo »premaganemu nasprotniku« onemogočila, da iz Slovenije odide z orožjem – še posebej pa težjim in vrednim zelo veliko denarja.

Toda zgodilo se je natančno to.

Slovenija je bila razorožena tudi po vojni, ne da bi Janez Janša, tedanji obrambni minister, ki je bil za to najbolj odgovoren, naredil karkoli glede najbolj dragih sistemov, celo takšnih, ki jih Slovenija nima niti danes.

Jebiga, ni znal gospodariti pa so šle Marke! Zdaj pa mora revež tik pred penzijo garati!

— Darko Vršič #zaobSTAnek (@DarkoVrsic) May 18, 2021

Del te zgodbe je nedavno razkril tudi upokojeni general Božo Novak.

V srbskem časniku Politika se je namreč pritožil, da imajo v Srbiji številni častniki nekdanje JLA veliko težav, ker še vedno nimajo – po 30 letih – rešene svoje stanovanjske probleme.

»Kljub temu so bili ti častniki 'zvesti svoji svečani zaprisegi' in so, ne da bi vedeli, kje so jim družine, odšli po ukazih na nove dolžnosti v garnizone širom (tedanje) ZR Jugoslavije,« opozarja Novak.

Pri tem pa je opozoril še na nekaj -, da so ti vojaki v Srbijo pripeljali tudi veliko zelo pomembnega in dragega orožja.

»Tisti, ki so prišli v Srbijo in ZR Jugoslavijo z orožjem pa niso prišli kot posamezniki, ki so bežali, da bi si rešili življenje, pač pa so v državo pripeljali sisteme vojne tehnike ogromne vrednosti,« opozarja upokojeni general JLA.

Nato navaja konkreten primer.

»Tako je 350. raketni polk protizračne obrambe (PVO), katerega poveljnik je bil tedaj polkovnik, po osmih mesecih, odkar je zapustil Slovenijo, bil odposlan na dve predislokaciji: v Mostar in nato v Beograd, s prevoženimi 850.000 kilometri marševskih kolon s poveljstvom, štirimi raketnimi divizioni PVO in raketno-tehničnim divizionom s 123 starešinami in 54 vojaki, kompletno raketno in drugo tehniko, katere vrednost je bila preko 100 milijonov dolarjev. Aprila leta 1992 je vstopil v sestavo PVO Beograda. Za ta denar, ki ga državi ni bilo potrebno dati za nakup raketnih sistemov 'Neva M' bi se lahko zgradilo 20.000 stanovanj. Niti eden vojak v teh osmih mesecih ni padel ali bil ranjen ...«

Polovico 250. raketne brigade PVO Vojske ZRJ, odlikovane z Ordenom narodnega heroja v obrambi pred agresijo zveze NATO leta 1999, so sestavljali raketni divizioni predisponiranega, nekdanjega 350. raketnega polka PVO iz Postojne.

»Doživeli pa smo: 'dobrodošla tehnika, ampak kaj nam boste pa vi?!' In tako smo postali vojaški begunci. Sam raketno-tehnični divizion je obvaroval in pripeljal v Srbijo 350 raket, vrednost vsake rakete je bila 80.000 dolarjev, skupaj s pripadajočo tehniko pa 30 milijonov dolarjev,« poudarja general Božo Novak, ki je bil v devetdesetih letih tudi namestnik poveljnika letalstva in protizračne obrambe Vojske Republike srbske.

Opozoril je predvsem na slabe razmere, v katerih še zmeraj, skoraj 30 let od razpada SFRJ, živijo družine nekdanjih častnikov JLA, ki so se umikali iz drugih delov SFRJ proti Srbiji.

Zgodba pa nam ob tem razkriva še nekaj drugega – da je to, kar je Srbija iz Slovenije tedaj dobila, Slovenija – izgubila.

Nekdanjih 100 milijonov dolarjev leta 1991 bi bilo danes, če upoštevamo inflacijo vrednih 189.925,110 dolarjev, torej okroglih 190 milijonov dolarjev.

Kaj to pomeni v praksi?

Slovenija je na primer leta 2001 od Nemčije kupila rabljene in precej slabše sisteme Roland.

Po tedaj objavljenih uradnih podatkih naj bi ministrstvo za obrambo (MORS) za nakup rabljene baterije, najem dela opreme za 15 let in vzdrževanje sistema ter usposabljanje odštelo okoli 80 milijonov nemških mark, torej okoli 40 milijonov današnjih evrov.

Glede na razmerje med dolarjem in evrom lahko torej sklepamo, da je Slovenija leta 1991 samo z izgubo raket »Neva M« izgubila petkrat večjo vsoto denarja, kot so pozneje stali zastareli Rolandi.

Kar velika izguba - še posebej za zmagovito vojsko.

In ti Rolandi, ki jih je Slovenija kupila od Nemčije so nato služili le do leta 2017, ko je raketam potekel rok uporabe.

Zato je Slovenija morala rakete oddati na Hrvaško, kjer so jih - uničili.

In Slovenija protizračnega sistema, podobnega tistemu, ki ga je imela leta 1991, še vedno nima.

Popolnoma vseeno je, ali so slovensko orožje odpeljali iz nekega občinskega skladišča, ali pa so enostavno zaklenili vrata v skladišču znotraj objekta JLA. Razorožitev je in eno in drugo. pic.twitter.com/d8fn4y7CGc

— Janez Janša (@JJansaSDS) August 31, 2020

Morda bo v prihodnje kupila kakšne podobne, toda najverjetneje veliko manjše rakete z manjšim dosegom.

Še več, zadevne rakete so bile zelo dragocene. Tudi Sloveniji bi zelo prav prišlo na primer 20.000 stanovanj, ki bi jih lahko za njihovo vrednost zgradili za mlade, če bi te sisteme prodali na trgu po letu 1995.

Ne samo to, rakete odpeljane iz Slovenije so leta 1999 celo branile nebo nad Srbijo in pomagale sestreliti »nevidno« letalo ameriške vojske F-117 A.

Svet je res majhen.

V Sloveniji se je veliko črnila prelilo o preprodajah orožja, ki so jih Janša in kolegi (Dragutin Mate je bil Janši pozneje menda tako pomemben zato, ker je štel denar) izvajali po državah nekdanje Jugoslavije.

Cene, po katerih je bilo orožje zapletenim v bratomorno vojno prodano, so bile zelo navite, večina tako pridobljenega denarja pa se nikoli ni znašla v državnem proračunu mlade države Slovenije.

Med vrsticami: preprodajalci iz Slovenije (na fotografiji) so uspeli najti kanal, preko katerega so potem Hrvatom prodajali orožje nekdanje JLA, ki je ostalo na tej strani Kolpe. https://t.co/i0YcNQLGdJ

— Kajman Očalar (@kajman_ocalar) January 20, 2021

Toda poleg tega orožja je bilo veliko orožja iz Slovenije očitno odpeljanega tudi takoj po koncu »desetdnevne vojne«, kar za državo, ki je v vojni zmagala, ni najbolj pohvalno in razumljivo.

Kajti očitno je, da so zadnji vojaki JLA iz Postojne odšli s 190 milijonov dolarjev vrednimi raketami, ki jih Slovenija še danes nima.

Raketami, ki so uspešno sestreljevale letala zveze NATO in so poleg sestrelitve F-117 A sestrelile še najmanj enega lovca F-16 in vrsto manevrirnih raket.

Zgodba o »razoroževanju Slovenije«, ki jo pogosto obnavljajo mediji, ki so blizu SDS in je povezana s t. i. razoroževanjem Slovenije in domnevno odgovornostjo tistih (predvsem seveda Milana Kučana in sodelavcev), ki menda niso preprečili, da TO ne bi ostala brez orožja pred razglasitvijo neodvisnosti, ima torej dve plati.

In ta druga plat je takšna, da je številni ne želijo poznati.

wtf ?
in to objavijo ti ki so prodajali ukradeno orožje JLA v sosednje republike in ki so posledično krivi umorov z le tem orožjem
upam dA ta zločin zastara ne

— andrej drame (@andrej_drame) January 26, 2021

Manj znano je namreč, koliko orožja je JLA iz Slovenije odpeljala neposredno po »desetdnevni vojni«, v skladu z ukazom predsedstva SFRJ in kaj se je s tem orožjem zgodilo.

Še več, lahko bi se na enak način vprašali, ne samo, kaj  je z odgovornostjo tistih, ki niso preprečili razorožitve TO pred razglasitvijo neodvisnosti (kjer tega niso mogli preprečiti, ker je bil veljaven sistem poveljevanja takšen, da niso imeli pooblastil za to), pač pa tudi: Kaj je z odgovornostjo tistih, ki so dopustili, da se je tako pomembno orožje iz Slovenije brez težav odpeljalo, pa še to po menda »zmagoviti« vojni, po kateri je bila Slovenija po oceni slovenskih sodišč že - samostojna.

Kajti to orožje je nato služilo ne samo v spopadih na območju nekdanje Jugoslavije, pač pa je istočasno usodno zmanjšalo moč današnje, Slovenske vojske.

Istočasno pa je zelo škodilo tudi nekaterim slovenskim de facto in pozneje de jure zaveznikom – na primer ZDA, prav ob intervenciji proti ZRJ (Srbiji in Črni gori) leta 1999.

Zakaj torej tega naš vrli nekdanji obrambni minister in sedanji predsednik vlade Janez Janša ni pravočasno preprečil?

Če ima toliko za povedati o razorožitvi Slovenije pred junijem 1991 – zakaj torej sam ni preprečil razorožitev Slovenije po uspešni vojni leta 1991, ko je bil na funkciji?

Če bi to naredil, potem bi Slovenija celo danes morda imela, na primer, protizračne sisteme srednjega dometa.

V resnici pa danes nima ničesar, ne nemških, rabljenih Rolandov, ki jih je kupila od Nemčije in nato dala njihove rakete s pretečenimi roki uporabe uničiti na Hrvaško.

Medtem pa prav tako ni kupila ničesar, ker so se vodilni v Ministrstvo za obrambo in Slovenski vojski skregali o tem, ali Slovenija potrebuje protizračno obrambo z nekaj večjim dometom (npr. okoli 50 kilometrov), ali pa sisteme kratkega dometa (do 20 kilometov).

Rakete Neva-M pa so imele domet od 3,5 do 35 kilometrov.

Odgovor na to je seveda en sam. Janša ni preprečil odvoza težkega orožja iz Slovenije, ker tega ni mogel narediti.

In v tem času Slovenija še sploh ni bila mednarodno priznana!

Vojska (JLA) se namreč v resnici ni umaknila »poražena«, pač pa po premirju, po Brionskem sporazumu in po ukazu predsedstva SFRJ.

Zato je odšla z veliko tehnike, čeprav je veliko manj dragocenega orožja, ki ga je bilo težko prevažati, tudi pustila, da ga Slovenija »varuje.«

In tako ga Slovenija (kolikor ga Janša ni razprodal) pač »varuje« še danes – na primer tanke M-84.

In tudi ti tanki so še danes, čeprav niso več zadnji krik tehnike, še vedno najboljše in najtežje orožje, kar ga Slovenija sploh ima.

A zato je s svojo asamasvojiteljsko tolpo Moris primitivcev, izroplal skladišča JLA in orožje za gotovino prodajal Hrvatom in ostalim, ki so se pobijali v balkanskih vojnah!?

— RK (@_wupe) March 8, 2021

Pri raketah je bilo drugače.

Slovenske rakete so končale v Srbiji in povsem mogoče je, da je katera od njih leta 1999 sestrelila ameriškega pilota Dala Zelka, ki je pozneje postal tudi velik prijatelj s herojskim operaterjem raketnega sistema Neva-M srbske Protiv-vazdušne odbrane (PVO oz. PZO v prevodu) – Zoltanom Danijem.

Oba je pozneje povezala vojna, natančneje, agresija NATO na Srbijo oziroma takratno ZRJ, Zvezno republiko Jugoslavijo, ki se je začela kmalu po lažnem napadu na »albanske civiliste« v vasi Račak na Kosovu.

Dale, Američan slovenskih korenin, je pilotiral »nevidno« letalo F-117 A, Zoltan, ki ga je sestrelil, pa je bil polkovnik protiletalske obrambe v nekdanji Vojski Jugoslavije in pozneje Vojski Srbije.

Čez nekaj let sta se Američan Dale in Madžar iz srbske Vojvodine Zoltan Dani po zaslugi režiserja Željka Mirkovića drugič srečala. Spet v Srbiji.

Nastal je zanimiv film, oba pa sta postala prijatelja.

Američan Dale je bil že v Zalivski vojni, leta 1991, tudi takrat je pilotiral F-117. Leta 1999 je tako preletaval tudi domovino svojih starih staršev - Slovenijo.

Njegov dedek in babica sta bila namreč Slovenca, ki sta emigrirala v ZDA.

Oba sta bila doma iz okolice Ljubljane, le da je dedek prišel v Združene države Amerike tik pred prvo svetovno vojno, babica pa po njej. Na ameriških tleh sta se spoznala, se zaljubila in si ustvarila družino.

Imela sta štiri otroke, najmlajši je bil Zelkov oče. Takrat, marca 1999, je bila Američanova baza v italijanskem Avianu.

Pot v Srbijo ga je vodila čez Slovenijo in pravi, da si ni mogel kaj, da ne bi domovine svojih starih staršev, ki bi jo nekoč tudi rad obiskal, vsakič pozdravil tako, da ji je pomahal s krili.

Toda nato ga je v Srbiji, 27. marca leta 1999, kljub temu, da je letel v »nevidnem« letalu, pričakala Zoltanova raketa.

In kot vse kaže, po pričevanju generala Novaka, obstaja vsaj 50 odstotkov možnosti, da je ameriškega pilota nad Srbijo zadela »slovenska« raketa 350. raketnega divizijona iz Postojne.

Njegovo letalo je strmoglavilo v Budjanovcih, ameriški specialci pa so ga našli pred srbskimi in ga evakuirali v sosednjo BiH.

Zgodovina je res polna nenavadnih obratov; ne samo, da je raketa slovenskih teritorialcev nad Ljubljano 27. junija leta 1991 sestrelila neoborožen helikopter Tonija Mrlaka, ki je prevažal le kruh, povsem mogoče je, da je »slovenska« Neva-M, ki ji nihče od velikih slovenskih osamosvojiteljev ni preprečil odhoda iz Slovenije, nad Srbijo sestrelila tudi ameriškega pilota slovenskih korenin.

O sestrelitvi F-117 A pa je leta 1999 v režiji satiričnega Indexovega pozorišta nastala tudi zabavna priredba znane skladbe, z naslovom »El Kondor pada«.

In sedaj končno vemo tudi, zakaj je morda res padel...