REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

V ZDA velik skok zanimanja za izogibanje vpoklicu v vojsko

V ZDA velik skok zanimanja za izogibanje vpoklicu v vojskoNaborniki in ameriška vojska

Ameriški uboj pomembnega iranskega generala Kasima Sulejmanija je sprožil zaskrbljenost po vsem svetu, na spletu pa je, predvsem v ZDA, sprožil veliko zanimanje ameriških državljanov za – vpoklic v vojsko.

Kot namreč kažejo podatki na spletni strani Google Trends, se je prav 3. januarja med Američani izjemno povečalo zanimanje za pojem »vpoklic v vojsko«.

Ne sicer zato, da bi se v vojsko prijavili. Večino je očitno, kot kaže veliko zanimanje tudi za pojem »dodge draft« zanimalo predvsem, kako se vojski lahko izognejo.

Prav 3. januarja se je izjemno povečalo zanimanje za pojem 'vpoklic v vojsko'.

Ob tem so – prav zaradi zadnje zaostritve odnosov z Iranom - pogosto iskali tudi podobne pojme, kot na primer »tretja svetovna vojna.«

Spletna stran Google Trends namreč beleži, kateri pojmi so v določenem trenutku tisti, ki jih ljudje v spletnem brskalniku Google najbolj pogosto iščejo.

Ob tem so Američani pogosto iskali tudi podobne pojme, kot na primer »tretja svetovna vojna.«

Vojaki

Pri pojmu »leta za vpoklic« in geografski omejitvi na ZDA je bilo mogoče že od četrtka popoldne opaziti veliko povečanje prometa.

Zelo veliko zanimanje je tudi za pojem »izogibanje vpoklicu«.

Ne samo to, ljudje so bistveno bolj pogosto obiskovali tudi spletno stran izbirnega sistema za vpoklic v vojsko (Selective Service), tako da se je zaradi velikega zanimanja spletna stran celo zrušila.

Zanimivo je, da so se na podoben način ameriški državljani odzvali že večkrat doslej, zadnjič je zanimanje za vpoklic v vojsko dosegel in presegel podobne višave aprila leta 2017.

Zelo veliko zanimanje je tudi za pojem »izogibanje vpoklicu«, kar kaže, da navadni državljani nimajo veliko apetita zato, da bi sodelovali v sicer nezakonitih vojnah in napadih njihove vojske v tujini.

Izogibanje vpoklicu - iskalni pojem na Google Trends
Izogibanje vpoklicu v vojsko v ZDA - iskalni pojem na Google Trends.

In med te dogodke seveda spada tudi uboj visokega iranskega generala v sosednji državi, skupaj z visokimi poveljniki te iste sosednje države.

ZDA ta korak sicer opravičujejo kot samoobrambno potezo in kot del boja proti terorizmu, vendar uboji pripadnikov tujih armad v tujih državah seveda vedno predstavljajo predvsem primere nezakonite agresije.

Vprašljiv je tudi učinek ubojev, kajti vsakega poveljnika ali vojaka je mogoče nadomestiti z drugim, napade (ali obrambo) pa organizira cela vrsta vojakov, ki jih ni mogoče odstraniti z enim udarcem in tako poceni, kot si to pogosto domišljajo v Washingtonu.

Uboji pripadnikov tujih armad v tujih državah vedno predstavljajo predvsem primere nezakonite agresije.

Zanimivo je tudi, da je v ZDA nenadoma postalo pomembno tudi dejstvo, da se morajo ameriški študentje, stari od 18 do 25 let, v kolikor želijo dobiti zvezno štipendijo (FAFSA), prijaviti prav preko omenjene službe in vpisati v seznam nabornikov.

ZDA imajo sicer profesionalno vojsko, ob tem pa se tudi strokovnjaki strinjajo, da je zelo malo verjetno, da bi ameriška, celo ob vojni z Iranom potrebovala nabornike.

Ameriški vojaki v Vietnamu
Ameriška vojaka v Vietnamu.

Prvič zato, ker sodobne vojne običajno potrebujejo visoko specializirane strokovnjake, za katere je potrebno več šolanja in usposabljanja in manj »navadnih vojakov«.

Obvezen vpoklic v vojsko je politično nepopularen in lahko s seboj, v primeru intervencij v tujini, prinese tudi odpor celotne družbe.

Drugič pa zato, ker je obvezen vpoklic v vojsko politično nepopularen in lahko s seboj, v primeru intervencij v tujini, prinese tudi odpor celotne družbe.

To so v ZDA občutili v času vietnamske vojne. Tedaj, leta 1973 so imeli tudi zadnjič vpoklic naborniških vojakov.

Zaradi istih razlogov - ker mora kot članica zveze Nato pogosto pošiljati svoje vojake v tujino - je naborniško vojsko ukinila tudi Slovenija.

Vojake, ki za svoje delo prejemajo plačo je mogoče lažje pošiljati v intervencije kot civiliste, ki jih je potrebno pred tem iztrgati iz njihovega civilnega življenja, v primeru slabih posledic - ranitev ali smrti - pa je to iz zornega kota sodobnih oboroženih sil lažje opravičiti kot nesrečo pri opravljanju rednega dela ...

In čeprav ni veliko možnosti, da bo vojska ZDA znova uvedla nabornike je zaostritev odnosov z Iranom očitno obudila tudi te spomine.

To pa kaže tudi, kako slabe so dejansko razmere, do katerih je privedlo ameriško zaostrovanje odnosov s Teheranom.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek