Integracija Evrazije, spodkopavanje ameriškega omrežja: Iran ima »načrt B« za boj s Trumpovo administracijo

Napad na savdske rafinerije nafte je pokazal vsaj dvoje – da ameriške sankcije proti Iranu res delujejo, toda hkrati tudi, da se Teheran ne bo predal in da so sanje o nekaznovanih pritiskih na to državo brez podlage.

V Iranu so tako začeli že s tretjo stopnjo kršitev jedrskega sporazuma, istočasno pa so tudi evropskim voditeljem dali vedeti, da jih potrpljenje mineva in da v primeru, če bodo evropski politiki samo veliko govorili, hkrati pa naredili ničesar – Teheran ne bo več ostajal zvest izpolnjevanju sporazuma, ki so ga »minirale« ZDA.

Contrary to Pakistani PM Imran Khan claim that Pres.Trump asked him to meditate between the US and Iran, Pres.Trump suggested it was Imran Khan who approached him."But no I haven't spoken--he actually asked me,he thought it would be a good idea to meet..."Trump said accor. to AFP pic.twitter.com/976ejRYFys

— VOA DEEWA (@voadeewa) September 25, 2019

V Independentu so analizirali, od kod takšno samozaupanje Teherana in prišli do sklepa, da se Iran očitno vse bolj opira na Kitajsko in Rusijo ter da bi to zavezništvo lahko Iranu lahko pomagalo preživeti ameriške sankcije celo v primeru, če si Donald Trump uspe zagotoviti drugi mandat.

Takoj zatem, ko je ameriški predsednik zagrozil, da je njegovo orožje »napolnjeno in naciljano« sta na primer Hassan Rouhani, predsednik Irana in zunanji minister Mohammad Javad Zarif odšla v Ankaro, na srečanje, ki ga je gostila članica zveze NATO Turčija, kjer so se skupaj s turškim predsednikom Tayyipom Erdoganom smejali pripombam Vladimirja Putina, ki se je norčeval iz neuspešne ameriške protizračne obrambe savdskih naftnih terminalov.

Ob tem je Putin hudomušno priporočil, da naj Savdijci raje sprejmejo pametno odločitev, tako kot Iranci in Turki, ter si raje kupijo učinkovitejše - ruske rakete.

Nekaj dni zatem so iranski predstavniki odšli na Kitajsko, da bi se pogovarjali o velikih skupnih projektih v okviru »Pas in cesta.«

Iran nujno potrebuje okoli 15 milijard dolarjev, da bi lahko zapolnil največje luknje v svojem proračunu.

Rep. Tulsi Gabbard (D–Hawaii) has come out swinging against President Donald Trump's plan to send more troops to Saudi Arabia.https://t.co/ao9qk2B65g

— reason (@reason) September 29, 2019

»Toda poleg svojih nujnih potreb ima Iran tudi načrt B in ta vključuje sodelovanje v velikem evrazijskem omrežju nacij, v katerem dominirata Kitajska in Rusija in ki tekmuje z ZDA v naporu, da jih spodkoplje. Politična in ekonomska integracija Evrazije je del počasi spreminjajočega se, dolgoročnega trenda, ki iranskih problemov ne bo rešil takoj. Vendar pa ta fenomen daje Iranu zaupanje, da lahko počakajo, da Trump odide s položaja,« ocenjuje Independent.

Pri tem igra Moskva aktivno in glasno podpornico Irana, Kitajska pa ji pomaga finančno.

Ko so ZDA uvedle dodatne sankcije iranski centralni banki, se je takoj oglasil predstavnik ruskega zunanjega ministrstva Zamir Kabulov.

»To ne bo spremenilo našega dostopa do Irana. Še naprej bomo sodelovali z Iranom na bančnem področju, kot je načrtovano,« je dejal.

V Rusiji in Iranu so medtem že uskladili sisteme za izvrševanje plačil, ki omogočajo transakcije izven sistema SWIFT, ki ga lahko nadzorujejo tudi ZDA.

Zaradi podpore Iranu ima Peking še dodatne težave tudi z Washingtonom.

Opinion: Iran has a plan B thanks to China and Russia – and it just might wait out Trump https://t.co/5ZoWlCycMJ

— The Independent (@Independent) September 29, 2019

»Iz ekonomskega zornega kota je za kitajska podjetja zelo lahko svoj fokus usmeriti vstran od Irana. Toda politično gledano je za Kitajsko zelo težko kapitulirati pod pritiskom ameriških sankcij,« opozarja Esfandyar Batmanghelidj, strokovnjak za iransko gospodarstvo.

Iran, Turčija, Kitajska in Rusija imajo prav zaradi ameriških sankcij vse več skupnih interesov – in prav to bo za ZDA in njene evropske zaveznike – tudi Slovenijo – dolgoročno vse večji problem.