REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Kolindino norčevanje iz zgodovine: so Hrvatje res največ doprinesli zlomu fašizma v Evropi?

Kolindino norčevanje iz zgodovine: so Hrvatje res največ doprinesli zlomu fašizma v Evropi?Kolinda veteranom o domnevnem največjem prispevku »Hrvatov« za osvoboditev Evrope.

Hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović znova preseneča – tokrat je pred svetovno javnostjo in številnimi najvišjimi predstavniki držav zatrdila, da je hrvaški narod, sorazmerno številu prebivalcev, največ doprinesel protifašističnem boju v Evropi.

'Hrvaški narod je v sorazmerju s prebivalstvom največ prispeval k antifašističnemu boju v Evropi,' se glasi najnovejša domislica hrvaške predsednice.

Na slovesnostih v spomin na začetek druge svetovne vojne pred 80 leti, je v Varšavi pred nič hudega slutečimi kolegi iz okoli 40 držav sveta in drugimi gosti dejala, da je v protifašističnem boju sodelovalo več kot pol milijona Hrvatov, poroča Index.hr.

»Tu smo, da poklonimo vsem žrtvam vojne, tako na Poljskem, ki se je najprej začela boriti proti nacizmu, kot v vseh drugih državah, ki so se zavzemale za svobodo in mir v Evropi in po svetu. Hrvaški narod je v sorazmerju s prebivalstvom največ prispeval k antifašističnemu boju v Evropi, v katerem je aktivno sodelovalo več kot pol milijona hrvaških državljanov,« je dejala Kolinda Grabar Kitarović.

Vse kaže, da je hrvaška predsednica znova zamudila izjemno priložnost, ko bi lahko bila tiho.

V Varšavi je namreč s pomočjo »kreativne matematike« pohvalila izjemen, menda največji prispevek »Hrvatov« za osvoboditev Evrope.

Pri tem je pozabila, da hrvaških »državljanov« tedaj sploh ni bilo, ker ni bilo več niti jugoslovanske države, NDH pa ni bila nikoli mednarodno priznana, pač pa je šlo za marionetno entiteto, ki je v vseh pogledih sledila Hitlerjevemu rajhu.

Šlo je torej zgolj za prebivalce okupiranih območij Jugoslavije. In na samem področju takratne Hrvaške (oziroma NDH) so velik del partizanskih enot sestavljali Srbi, nad katerimi je ustaška država izvajala genocid, njihove potomce - najmanj 250.000 - pa so leta 1995 s Hrvaške pregnali v operaciji »Nevihta« (»Oluja«).

Značilno je, da Rusija, Srbija, Bosna in Hercegovina ter Severna Makedonija sploh niso prejele povabilo Poljske, da se udeležijo slovesnosti, čeprav so bile del antifašističnega boja.

Vabila menda ni prejel niti Izrael, kljub trem milijonom poljskih Judov, ki so bili ubiti med vojno.

Poljska je namreč na precej nenavaden način izbrala, koga bo na 80. obletnico začetka druge svetovne vojne povabila in koga ne.

Kljub milijonom žrtev, predvsem na strani Rusov, njihovih predstavnikov 1. septembra letos zahvaljujoč odločitvi poljskih oblasti ni bilo ne v Varšavi in ne v kraju Wielun, kjer se je ob zori pred 80 leti začel napad na Poljsko.

Toda našel se je prostor za hrvaško predsednico Kolindo Grabar Kitarović, čeprav je bila med drugo svetovno vojno na prostoru današnje Hrvaške razglašena satelitska država Hitlerjeve Nemčije – Neodvisna država Hrvaška (NDH).

Spomnimo, NDH je bila zločinska tvorba, ki jo je vodil ustaški režim, ki ga je zgodovina zapomnila po morilskih koncentracijskih taboriščih v katerih so ustaši pod pokroviteljstvom nacistične Nemčije zakrivili najbolj srhljive zločine nad Judi in predvsem Srbi, ter predstavniki drugih narodov, med katerimi so bili tudi Slovenci.

Ne nazadnje so bili med žrtvami ustašev tudi Hrvati, ki so se uprli zločinskemu ustaškemu režimu.

Kolinda se je očitno spozabila, ker je Hrvaška s svojo NDH ter vojaki na vzhodni fronti, ki so se borili proti Sovjetski zvezi, kvečjemu prispevala k obrambi nacifašizma.

In ne obratno.

Zato so se na socialnih omrežjih mnogi odzvali na pogumno izjavo hrvaške predsednice s hudomušnimi pripombami, češ da je Kolinda »v teh pol milijona najbrž prištela tudi – ustaše«, ker meni, da so prav »ustaši največ doprinesli antifašističnem boju.«

In vse to navkljub »dejstvu, da niti ob prisilnem novačenju leta 1944 na Hrvaškem ni bilo tolikšno število (pol milijona) partizanov.«

Tito in Kolinda Grabar Kitarović
Kolinda Grabar Kitarović je dala odstraniti Josipa Broza iz svoje pisarne.

Spomnili so se tudi njene bahave izjave, da je ena prvih reči, ki jih je storila kot novoizvoljena predsednica Hrvaške, bil njen ukaz, da naj se iz predsedniškega urada na zagrebškem Pantovčaku nemudoma odstrani doprsni kip Josipa Broza.

Josip Broz Tito pa je bil glavni poveljnik NOV, pod katerega poveljstvom se je ne nazadnje boril tudi Franjo Tudjman, prvi predsednik neodvisne Republike Hrvaške, ki ga Kolinda sicer malikuje kot svojega vzornika in največjega borca za pravično državo vseh državljanov Republike Hrvaške ...

Ustaški klavci med usmrtitvami ujetnikov nad množično grobnico v bližini koncentracijskega taborišča Jasenovac. Vir: Wikipedia

»Ni bilo razloga za tovrstno politizacijo pri vabilih na slovesnosti v spomin na obletnico začetak druge svetovne vojne« je dogajanje na Poljskem, kamor sta bili povabljeni tako Nemčija kot Hrvaška, Srbija pa ne, komentiral Ivica Dačić, srbski zunanji minister.

Dačić je pristavil, da je odločitev, koga bodo povabili, »stvar organizatorjev«.

Hkrati pa je opozoril, da so bili povabljeni le državniki iz EU, zveze Nato in držav tako imenovanega Vzhodnega partnerstva, v katerem so zbrane nekatere nekdanje republike Sovjetske zveze, kar je ocenil kot »izkrivljanje in revizijo zgodovine«.

»Če je bil razlog, da (Poljaki) niso povabili Rusije, ker je zasedla del Poljske, ne smemo pozabiti, da jih je Nemčija napadla prva in so jo kljub temu povabili, zato ne razumem meril, kako so se odločali koga vabiti in koga ne«, je sklenil srbski zunanji minister.

Stališče Moskve glede zadnjih dogodkov na Poljskem je, da obeleževanje dogodkov iz druge svetovne vojne, na katere Rusija ni vabljena, šteje za hudo pomanjkljive.

»Kakršnih koli spominskih dogodkov v kateri koli državi sveta, ki so posvečeni obletnici prve in druge svetovne vojne, brez sodelovanja naše države, ne moremo šteti za popolne,« je dejal Dmitrij Peskov, tiskovni predstavnik Kremlja.

»Mi smo porazili nacizem in osvobodili Evropo«, je ob tokratnem ponižanju Rusije (podoben škandal se je pripetil tudi v Parizu ob 100. obletnici konca prve svetovne vojne) sporočilo rusko zunanje ministrstvo.

Ministrstvo zunanjih zadev Rusije je poudarilo, da ni mogoče zanikati dejstva, da je Sovjetska zveza porazila nacizem v drugi svetovni vojni, pomagala osvoboditi Evropo in rešiti evropsko demokracijo pred uničenjem.

Med boji za osvoboditev Poljske pred nacisti je bilo med leti 1944 in 1945 ubitih približno 600.000 sovjetskih vojakov.

Zgoraj - hrvaška predsednica v Varšavi, spodaj levo - veterani, desno - Kolinda v Kninu avgusta leta 2019.

Med vojno je bilo približno 80 odstotkov vseh vojaških resursov tretjega rajha povezano z bojem proti Rdeči armadi.

Na vprašanje, kako je »krojen« seznam povabljencev, so iz pisarne poljskega predsednika Andrzeja Dude odgovorili, da niso bile povabljene vse države zmagovalke, ampak le države Evropske unije, Nata in Vzhodnega partnerstva (Azerbajdžan, Armenija, Belorusija, Gruzija, Moldavija in Ukrajina).

S tega seznama se vabilu sicer ni odzval predstavnik Belorusije, saj je predsednik te države Aleksander Lukašenko zavrnil udeležbo iz solidarnosti z Rusijo.

Tudi predsednik Armenije na Poljsko ni prišel, saj je imel, kot so sporočili iz njegovega kabineta – »v načrtu druge obveznosti.«

Povabilo poljskega predsednika je naposled zavrnil celo predsednik Evropskega sveta Donald Tusk.

Donald Tusk, ki je bil nekoč premier Poljske je dejal, da na slovesnosti ne bo šel, ker »niti najmanj ne dvomi, da organizatorji tako postopajo, da bi dali vedeti, da me tam nočejo videti.«

Tusk je namreč prejel vabilo v zadnjem trenutku, za kar so se v uradu poljskega predsednika izgovorili z navedbo, da EU ni država in da se Tusk lahko slovesnosti udeleži le skupaj z drugimi nekdanjimi predsedniki in premierji Poljske.

V Varšavo so tako ob obletnici prispele delegacije iz okoli 40 držav.

Med 250 visokimi gosti je bilo tudi kakih 20 predsednikov držav. Med njimi je bil tudi slovenski predsednik Borut Pahor.

Na Poljskem so se veselili prihoda ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki bi moral s soprogo Melanio priti tudi na uradni obisk, vendar je zaradi orkana Dorian, ki se približuje Floridi, Trump obisk v zadnjem hipu odpovedal in v Varšavo poslal podpredsednika ZDA Mikea Penca.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Sorodni članki

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke