Ameriška politika brezobzirnih pritiskov na Iran privedla do iranskega odstopa od dela jedrskega sporazuma

Agresivna politika ZDA do Irana je že privedla do nove zaostritve na Bližnjem vzhodu, ki bo dolgoročno poskrbela tudi za dvig cene nafte.

Iran je namreč tudi uradno prenehal spoštovati del obvez iz mednarodnega jedrskega sporazuma. Iranski predsednik Hasan Rohani je danes o tem seznanil Kitajsko, Nemčijo, Francijo, Veliko Britanijo in Rusijo.

Ob tem bo Teheran državam podpisnicam dal 60 dni časa, da poskrbijo za uresničevanje mednarodnih obveznosti do Irana. Te obveznosti so namreč sedaj kršene zaradi enostranskega in nezakonitega odstopa ZDA od sporazuma z Iranom ter ponovne uvedbe sankcij Iranu.

Če tega ne bodo storile v določenem roku, bi lahko nehali spoštovati še druge omejitve. »V prihodnji fazi bo Iran prenehal spoštovati še omejitve glede stopnje, do katere lahko obogatijo uran, in ukrepe glede težkovodnega reaktorja Arak,« so dodali na vrhovnem svetu iranske nacionalne varnosti. Glede na sporazum lahko obogatijo uran le do 3,67 odstotka, kar je dovolj za delovanje jedrskih elektrarn, medtem ko je za jedrsko orožje potreben 90-odstotni visoko obogateni uran.

Mednarodni jedrski sporazum je bil sklenjen julija 2015. Iran je z njim pristal na omejitve svojega jedrskega programa in na strog nadzor, s čimer naj bi mu preprečili uporabo urana ali plutonija za razvoj jedrskega orožja. V skladu z dogovorom, ki so ga z Iranom sklenile ZDA, Velika Britanija, Nemčija, Francija, Rusija in Kitajska, je mednarodna skupnost ukinila gospodarske sankcije proti Iranu.

Po navedbah Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) je Iran od januarja 2016 spoštoval sporazum in ni kršil nobenih določil sporazuma. ZDA so kljub temu maja lani enostransko izstopile iz tega mednarodnega sporazuma, ker da je slab.

V Iranu so pojasnili, da ne bodo več omejevali rezerv težke vode in obogatenega urana. Trenutno so zaloge težke vode omejene na 130 ton, zaloge obogatenega urana pa na 300 kilogramov.

»Ukrepi ZDA, predvsem v zadnjem letu, pa tudi pred njihovim izstopom, imajo jasen cilj, da povzročijo prekinitev izvajanja dogovora,« je ob tem med obiskom v Moskvi povedal iranski zunanji minister Mohamed Džavad Zarif.

Do iranskega ukrepa prihaja leto dni zatem, ko so ZDA odstopile od sporazuma, evropske države, Kitajska in Rusija pa zatrdile, da ga bodo še naprej spoštovale.

Iran je pokazal potrpežljivost, vendar pa je zdaj ocenil, da je primerno, da preneha upoštevati določene obveze in prostovoljne ukrepe v okviru sporazuma, je dodal iranski zunanji minister. Poudaril je, da se Teheran ne umika iz dogovora. Imajo pa do danes uveljavljene odločitve pravico v skladu s sporazumom, če druge strani ne upoštevajo dogovora.

Iranski predsednik Rohani je ob tem poudaril, da je namen ultimata rešiti jedrski sporazum pred ameriškim predsednikom ZDA Donaldom Trumpom.

Strokovnjak Stockholmskega inštituta za mirovne raziskave (Sipri) Robert Kelley je ocenil, da te napovedi Irana nimajo »strateškega pomena«.

»Če bodo proizvajali jedrski material in presegli zaloge, še ne pomeni, da bodo razvili jedrsko orožje,« je povedal nekdanji inšpektor IAEA.

Tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov pa je ocenil, da je iranski odstop od dela dogovora  rezultat ameriškega pritiska.

»Sedaj vidimo posledice grobih pritiskov ZDA na Iran. Predsednik Putin je velikokrat dejal, da bodo takšni slabo premišljeni koraki, ki vodijo do nerazumnega pritiska na Iran povzročili posledice, ki jih vidimo sedaj … Ruski diplomati bodo seveda nadaljevali pogovore z našimi evropskimi partnerji, da bi dosegli ohranitev tega sporazuma,« je dejal novinarjem. Prav tako je ocenil, da »je še prezgodaj«, da bi znova pričeli razpravljati o uvajanju sankcij zoper Iran.

O ponovni uvedbi sankcij Iranu je spregovorila francoska obrambna ministrica Florence Parly. Vendar pa po drugi strani članice EU še vedno niso zagotovile uveljavitev posebnega mehanizma, s katerim bi države, ki spoštujejo sporazum z Iranom, lahko Iran zaščitile pred ameriškimi sankcijami.

Iz Izraela in ZDA medtem sporočajo, da »ne bodo dovolili«, da Iran pridobi jedrsko orožje.

ZDA so v Perzijski zaliv že poslale letalonosilko, po drugi strani pa so jo iranski droni, očitno ne da bi to ameriška vojska opazila, posneli – iz največje bližine.

Kar je bilo prav tako sporočilo Irana ZDA.