Juan Guaido po neuspelem puču priznal: »Ni nas podprlo dovolj veliko število vojakov!«

V Venezueli je še vedno napeto. Na ulicah Caracasa in drugih mest v Venezueli se še vedno zbirajo pristaši samorazglašenega »predsednika« Venezuele Juana Guaida in legitimnega predsednika Venezuele Nicolasa Madura. Pristaši opozicije na policijo mečejo molotovljeve koktejle, policija pa jim odgovarja s solzilcem.

Poskušajo tudi blokirati avtocesto. Po drugi strani je predsednik Venezuele pozval na demonstracije, kjer bodo državljani rekli »ne« ameriškemu vmešavanju.  

Juan Guaido je ob tem samo dan po neuspelem državnem udaru, v katerem je na svojo stran pridobil tudi nekaj deset vojakov priznal, da ima – premajhno podporo.

Voditelj socialistov Diosdado Cabello je dejal, da vojska Venezuele ostaja zvesta Maduru kljub pozivom k uporu. Dejal je, da voditelji opozicije »hodijo kakor zombiji«, ker niso uspeli sprožiti splošnega odpora v državi.

Maduro je v četrtek dobil nov izraz javne podpore obrambnega ministra Vladimirja Padrina, ki ga je svetovalec za nacionalno varnost ZDA John Bolton sicer javno izpostavljal kot »podpornika spremembe režima.«

»Potrjujemo zvestobo vrhovnemu poveljniku oboroženih sil, ki je naš edini predsednik Nicolas Maduro,« je dejal Padrino.

Guaido je ob tem priznal, kaj je bil njegov največji problem –, da ni imel podpore dovolj velikega števila vojakov.

»Moramo priznati, da jih ni bilo dovolj. Vztrajati moramo, da se vse vojaške in policijske sile pojavijo znova. Ne zahtevamo spopada, ne želimo ga med brati, želimo nekaj povsem obratnega. Želimo, da so na strani ljudstva,« je dejal Guaido. Istočasno pa je ponovil, da ne izključuje možnosti, da dovoli tujo intervencijo v Venezueli.

Vrhovno sodišče Venezuele je v četrtek sicer odredilo ponovno aretacijo opozicijskega voditelja Leopolda Lopeza, ki se je po torkovi neuspešni vstaji zatekel v rezidenco španskega veleposlanika v Caracasu.

48-letni Lopez se je v torek prvič pokazal v javnosti po dveh letih hišnega pripora, in sicer skupaj s samooklicanim predsednikom države Juanom Guaidojem, s katerim sta skušala zanetiti upor vojske proti Maduru. Nekaj vojakov se je postavilo na stran upornikov, velika večina pa je ostala zvesta Maduru in je zatrla proteste.

Madurove varnostne sile so aretirale 150 ljudi. Lopez, ki je bil leta 2015 obsojen na 14 let zapora zaradi vzpodbujanja nasilnega upora, se je zatekel na špansko veleposlaništvo, na brazilsko veleposlaništvo pa se je zateklo okoli 25 vojakov, ki podpirajo Guaidoja.

Španija je v četrtek zavrnila možnost izročitve Lopeza oblastem, ta pa je posredno priznal, da se torkovi dogodki niso razvili v pravo smer. Je pa zatrdil, da je bila to »razpoka, ki se bo širila, dokler se jez ne bo zrušil.«

Visoki komisariat OZN za človekove pravice je istočasno pozval oblasti, da naj proti demonstrantom ne uporabljajo prekomerne sile, demonstrante pa, da naj »se odrečejo nasilju.« Najmanj 69 demonstrantov je bilo ranjenih samo v zadnjih spopadih s policijo.