Fiskalni svet sestrelil Janševo "šarlatansko" ustavno presojo: proračun vlade "na meji sprejemljivega"

Samo dva dni zatem, ko so poslanci SDS in NSi ustavnemu sodišču predlagali, naj ugotovi, da je rebalans proračuna za letošnje leto neustaven, in ga razveljavi, se je oglasil fiskalni svet in s svojim mnenjem očitno tudi z ekonomskimi argumenti "sestrelil" pobudo, ob kateri sta SDS in NSi najprej tekmovali, katera bo nosilka te pobude.

Tekma se je prevesila v korist SDS, kar pa morda ni dobro, kajti ob zadnjem mnenju fiskalnega sveta je še maj možnosti, da ustavno sodišče to pobudo podpre.

Vlada je predlog odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država 2020-2022 sicer sprejela v začetku prejšnjega tedna.

V njem si je za prihodnje leto postavila cilj, da javnofinančni prihodki za odstotek BDP presežejo odhodke. V naslednjih dveh letih naj bi se javnofinančni presežek še povečeval. Politike in ukrepe za doseganje ciljnih saldov pa določa program stabilnosti, katerega osnutek je vlada prav tako prejela prejšnji torek. Svoje mnenje je fiskalni svet objavil tudi na svoji spletni strani.

Oba dokumenta je ocenil fiskalni svet kot neodvisen organ, ki nadzira vodenje javnofinančne politike. "Projekcije v predloženih dokumentih so skladne s fiskalnimi pravili, vendar so blizu mejnih dovoljenih vrednosti in izpostavljene določenim tveganjem," je danes na novinarski konferenci v Ljubljani opozoril predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun. "Kar je napisano v projekcijah, bo težko uresničiti," je dodal.

Proračunski načrti vlade za letos odstopajo od fiskalnih pravil, po letu 2020 pa fiskalni svet neskladij ne vidi več. Kljub temu opozarja na previdnost, saj so napovedi vlade na meji sprejemljivega. "Dokument predstavlja hojo po robu," o predlogu okvira za pripravo proračunov 2020-2022 pravi Davorin Kračun iz fiskalnega sveta.

Med ključnimi tveganji fiskalni svet izpostavlja makroekonomska tveganja in posledično nižjo rast prihodkov od predvidenih. "Ne vemo, kaj se bo dogajalo po svetu, zato se moramo zavedati, da so ta tveganja prisotna in da lahko ogrozijo fiskalno konstrukcijo," je dejal Kračun.

Opozoril je tudi na nedorečenost ukrepov, ki jih pripravlja vlada, denimo na področju pokojninskega ali davčnega sistema. "Ukrepi so navedeni, a so nedorečeni, ne moremo sklepati, kakšen bo njihov fiskalni vpliv," je dejal Kračun. Vlada namreč izračunov še nima, poleg tega lahko v postopku sprejemanja že eno samo dopolnilo prevesi pričakovanja pozitivnega učinka obravnavanih ukrepov v negativna.

Težavo vidi tudi v pritiskih interesnih skupin. "Vlada je šibka, interesne skupine pa so močne, to lahko pokvari pričakovane fiskalne projekcije," je opozoril Kračun in kot primer navedel sistem plač v javnem sektorju, ki je praktično razpadel, najmočnejše interesne skupine pa so si izborile svoje privilegije.

Zaradi tveganj fiskalni svet vladi pri načrtovanju proračunske politike svetuje dosledno spoštovanje načela previdnosti, ki ga sicer zahteva tudi zakon o fiskalnem pravilu.

Bi pa ta ocena fiskalnega sveta lahko pomenila lepo popotnico vladi, ki bo proračun branila pred Ustavnim sodiščem.

Kajti če je nekaj "na meji sprejemljivega" potem seveda še ni nesprejemljivo. Kar pomeni, da kršitve, ki jo zatrjujeta SDS in NSi v soji pobudi Ustavnemu sodišču po oceni fiskalnega sveta - očitno ni.

Povsem drugače pa je prepričan predvsem predsednik SDS, ki meni, da je proračun sedanje vlade preprosto protiustaven.

Predsednik vlade Marjan Šarec se s tem ne strinja in je v intervjuju za Insajder.com opozaril tudi na blog ekonomista Jožeta P. Damijana, ki je pojasnil, da je marsikaj odvisno od tega, kako se določeni podatki razumejo in prezentirajo.

Jože P. Damijan je tedaj, že 23.marca letos opozoril, da je "ustavna presoja rebalansa proračuna neumnost, ker pravne osnove ni, ekonomska pa je gnila."

"Ustavna presoja rebalansa proračuna, ker naj bi vlada z njim kršila ustavno določilo glede spoštovanja fiskalnega pravila, je kapitalna neumnost. Prvič, ker zanjo ni pravne osnove, saj rebalans proračuna ni zakonski akt (vendar naj se s tem ukvarjajo pravniki). Drugič pa, ker je ekonomska osnova za samo fiskalno pravilo povsem gnila, se spreminja v odvisnosti od predpostavk in ker je to, ali je vlada spoštovala fiskalno pravilo, mogoče ugotoviti šele z nekajletnim zamikom po koncu fiskalnega leta, ko so na voljo že bolj konsistentne ocene."

Po podrobni analizi, zakaj sedanja metodologija Evropske komisije ne more pomagati pri določanju glavnih parametrov državnega proračuna oziroma lahko privede države celo v zmoto sledi naslednja ocena J.P. Damijana:

 "Odstopanje strukturnega salda v letošnjem rebalansu proračuna za slabih 270 mio evrov od numerično določenega s formulo fiskalnega pravila pri dobrih 10 milijardah evrov proračunskih izdatkov je na ravni statistične napake. In ta napaka je bistveno manjša od napake, ki je posledica napačno ocenjene proizvodne vrzeli in napake v napovedi gospodarske rasti. Zato: Kdorkoli te ocene spoštovanja fiskalnega pravila posamezne države na podlagi ocen proizvodne vrzeli in rasti BDP za vnaprej jemlje resno ali na tej osnovi utemeljuje nekakšne ustavne presoje, je bodisi šarlatan ali pa namerni škodljivec."

Ob tej kritiki Jožeta P. Damijana je torej tudi zadnja intervencija fiskalnega sveta še dodatno odprla možnost, da ustavno sodišče "šarlatansko" ustavno presojo proračuna - elegantno zavrne.