Janša z zahtevo za ustavno presojo zoper sprejeti rebalans proračuna

Po oceni predsednika SDS Janeza Janše je pravkar sprejeti rebalans letošnjega proračuna "evidentno protiustaven in strukturno najslabši po letih 2009 in 2010", Slovenijo pa nevarno izpostavlja velikemu tveganju v času ohlajanja gospodarske rasti. Kot je napovedal, bodo zato zahtevali ustavno presojo.

V pobudi za ustavno presojo bi se opozicija lahko oprla tudi na mnenje Fiskalnega sveta.

Fiskalni svet, ki nadzoruje uresničevanje v ustavi zapisanega fiskalne pravila, je opozoril, da bo poraba celotnih slovenskih javnih financ letos za 1,13 milijarde evrov višja kot lani, kar pa je v nasprotju z zakonodajo.

Poraba bi se lahko v skladu z zakonom o fiskalnem pravilu, ki opredeljuje podrobno formulo za zagotavljanje ustavno predpisane srednjeročne uravnoteženosti javnih financ, zvišala le za 870 milijonov evrov. Po prepričanju fiskalnega sveta rebalans nakazuje ekspanzivno in prociklično fiskalno politiko, zaradi katere bi se lahko ob predvidenem ohlajanju ugodnih gospodarskih razmer stanje javnih financ poslabšalo.

Takšen postopek za oceno ustavnosti predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, lahko po zakonu o ustavnem sodišču z zahtevo začnejo državni zbor kot ustanova ali tretjina poslancev DZ, pa tudi državni svet in vlada, v skladu s svojimi pristojnostmi in področjem dela pa tudi varuh človekovih pravic, informacijski pooblaščenec, Banka Slovenije in računsko sodišče, generalni državni tožilec, predstavniški organ samoupravne lokalne skupnosti, reprezentativno združenje samoupravnih lokalnih skupnosti in reprezentativni sindikat za območje države za posamezno dejavnost ali poklic.

Vendar pa omenjeni zakonsko predvideni predlagatelji zahteve za presojo ustavnosti te niso upravičeni vložiti, če so predpise oz. splošne akte, na katere se zahteva nanaša, sami sprejeli.

Če se bodo v SDS odločili za vložitev zahteve tretjine poslancev DZ, bodo zato potrebovali še podporo vsaj ene opozicijske stranke, saj imajo 25 poslancev. Rebalansa poleg SDS niso podprli še v NSi, ki ima sedem poslancev. V stranki SNS so podprli rebalans. 

S takšno rastjo javne porabe Slovenija zapušča strukturno ravnovesje. Izraža negativen fiskalni napor, kar je slabo in predstavlja tveganje za srednje- in dolgoročno vzdržnost javnih financ, je opozoril fiskalni svet, ki se mu zdi zaskrbljujoče tudi to, da vlada z rebalansom predvideva trajno povečanje izdatkov, ki pa hkrati ne bodo naslovili strukturnih izzivov javnih financ.