Na lestvici medijske svobode Slovenija padla za dve mesti, pritiskov na medije vse več tudi v svetu

Sovražnost proti novinarjem, ki jo izražajo politiki po svetu, resno ogroža medije, v svojem novem poročilu opozarja organizacija Novinarji brez meja.

Slovenija se na indeksu medijske svobode po novem uvršča na 34. mesto, tik za Francijo in Veliko Britanijo.

To je kar za dve mesti slabše kot leta 2018, ko je 32. mestom dosegla najboljšo uvrstitev v zadnjih letih.

Slovenija se je tokrat uvrstila tik pred Slovaško, kjer je bil lani brutalno umorjen novinar Jan Kuciak. Med sosednjimi državami se je na najslabše, 87. mesto, uvrstila Madžarska, Hrvaška je na 64. mestu, Italija na 43. mestu, Avstrija pa je pred Slovenijo na 16. mestu.

RSF v poročilu glede Slovenije opozarja, da pritiski mednarodnih nevladnih novinarskih in drugih medijskih organizacij, niso vplivali na medijsko klimo v Sloveniji leta 2018.

Obrekovanje je še vedno kriminalizirano, novinarji in mediji pa "so pogosto deležni obtožb vidnih politikov, ki se v javnosti posmehujejo novinarjem."

Med nevarnostmi za medijsko svobodo v Sloveniji novinarji brez meja omenjajo visoko lastniško koncentracijo medijev v Sloveniji.

Leta 2018 sta bila vsaj dva fizična napada na novinarje in povečalo se je število groženj novinarjem, navaja RSF v poročilu.

"Visoka koncentracija medijskega lastništva pa slabi pluralizem in spodbuja samocenzuro med novinarji," ocenjujejo v RSF.

Novinarji brez meja ocenjujejo tudi nekatere druge države. Oceno dobre oz. precej dobre medijske svobode je prejela manj kot četrtina od 180 obravnavanih držav v indeksu. Lani je ta delež znašal 26 odstotkov.

Norveška se že tretje leto zapored drži na prvem mestu indeksa, sledi ji Finska, ki je pridobila dve mesti, na tretje mesto pa je zdrsnila Švedska, kjer so zabeležili več groženj preko spleta.

Zaradi sovražnega ozračja, ki ni omejeno samo na ameriškega predsednika Donalda Trumpa, so ZDA z uvrstitvijo na 48. mesto izgubile tri mesta, stanje pa pri RSF označujejo za problematično.

"Še nikoli prej niso ameriški novinarji prejeli toliko groženj s smrtjo ali iskali pomoči pri zasebnih varnostnih podjetjih," opozarjajo pri RSF. Ob tem so spomnili tudi na umor petih članov uredništva Capital Gazette lani v Marylandu.

Med strah vzbujajočimi dejanji so spomnili še na umor savdskega novinarja Džamala Hašodžija 2. oktobra lani na savdskem konzulatu v Istanbulu, kar je "posredovalo grozeče sporočilo novinarjem tudi zunaj meja Savdske Arabije". V drugih državah so postale grožnje, žaljivke in napadi t. i. delovna nevarnost, predvsem ko novinarji preiskujejo vladajoče strukture.

Novinarji brez meja v globalnem povzetku medijske svobode ocenjujejo, da število držav, ki so varne za novinarje, še naprej upada, avtoritarni režimi pa krepijo vpliv na medije. Sovražnost političnih voditeljev proti medijem je "spodbujala vedno pogostejša nasilna dejanja, ki so ustvarila doslej ne videno vzdušje strahu in nevarnosti za novinarje", so zapisali.

"Če bo politična razprava padla na raven atmosfere v slogu državljanske vojne, ko se novinarje obravnava kot grešne kozle, je demokracija v resni nevarnosti," je opozoril generalni sekretar Novinarjev brez meja Christophe Deloire. Kot ključno nalogo je izpostavil, da je treba ustaviti ta začarani krog strahu in ustrahovanja.

Med regijami je bil najhujši padec stopnje medijske svobode v obeh Amerikah, in sicer za 3,6 odstotne točke. Na drugem mestu pa je regija Evropske unije in Balkana, kjer je stanje slabše za 1,6 odstotne točke.

V poročilu dodajajo, da v tej regiji še vedno najbolj spoštujejo svobodo medijev in je načeloma delo novinarjev najvernejše, ampak so tudi tu podvrženi resnim grožnjam, od umorov na Malti, Slovaškem in v Bolgariji do fizičnih in verbalnih napadov v Srbiji in Črni gori.

Na 149. mestu RSF je Rusija, kjer na medije pritiskajo z zakoni in aretacijami.

Na dnu lestvice je na 180. mestu Turkmenistan zamenjal Severno Korejo.