Afera »Patergate«: dokazi, ki pričajo, s kom prijateljuje hrvaški emisar Ivan Tolj, ki pritiska na slovenske novinarje

Prisluškovalna afera, ki je zatresla vrh slovenske in hrvaške politike je dobila svoj epilog tudi v Bruslju, kjer se je premier Slovenije Marjan Šarec po koncu vrha EU-ja na kratko sestal s hrvaškim kolegom Andrejem Plenkovićem in mu glede prisluškovalne afere dejal, da se Slovenija kot suverena država »ne strinja s takimi ravnanji.«

Plenkoviću, s katerim ima predsednik slovenske vlade sicer dober odnos, je Marjan Šarec »povedal, kaj nas moti« in da Slovenija v prihodnje tudi pričakuje, da se Hrvaška vzdrži neevropskih dejanj in slabih praks.

Vendar je Plenković na to le hladno odvrnil, da hrvaški vladi ni mogoče ničesar očitati.

»Namigovanja, da imamo nadnaravno moč in da vplivamo na to, kaj bo objavil kateri medij, so pretenciozna in nerealna. Ne vem, kako je lahko to resen argument«, je dejal Plenković.

Na vprašanje, ali je Slovenija posredovala kakšne dokaze za trditve v povezavi s prisluškovalno afero, je odgovoril, da vse, kar ve, je izvedel iz javnega obveščanja.

Na vprašanje, kako se bo vlada soočila z ljudmi, ki se predstavljajo v njenem imenu, pa je hrvaški premier odgovoril, da o tem ni z njim nihče govoril in da niti ne ve, ali so te navedbe resnične, saj da nima nikakršnih dokazov in nobene potrditve ...

O vsem tem bosta Plenković in Šarec lahko znova govorila, saj se bosta danes ponovno sestala v Dubrovniku na srečanju v okviru pobude 16+1.

Pri tem pa Hrvaška, tudi z vse bolj tesnimi povezavami s Kitajsko očitno prehiteva Slovenijo na celi črti. Na Hrvaškem se namreč že mudi tudi velika kitajska delegacija s kitajskim predsednikom vlade na čelu.

Iz same Evropske komisije pa na najnovejše informacije o prisluškovanju Slovenije znova ni bilo kakšne omembe vredne reakcije, saj so tiskovni predstavniki komisarjev zgolj ponavljali že znane fraze o tem, kako podpirajo svobodo in pluralizem medijev in kako o prisluškovanjih ne vedo ničesar, ker je nacionalna varnost pač v domeni držav članic ...

Slovenska diplomacija se je sicer ostro odzvala na razkritje portala 24ur.com, da je hrvaška vlada prek posredovanja prvega moža avstrijske medijske hiše Styria na Hrvaškem, Ivana Tolja, poskušala vplivati na POP TV in preprečiti objavo poročil o tem, da naj bi slovenskemu sodniku Jerneju Sekolcu in agentki Simoni Drenik med arbitražnim postopkom o meji leta 2015 prisluškovala hrvaška obveščevalna služba SOA.

Pri tem pa je te podatke prvi razkril bosanski novinar Avdo Avdić za televizijo N1.

A misliš da hrvati se pa niso pogovarjali? Razlika je samo ta, da so se hrvati pripravili kot da gredo v vojno z vsemi sredstvi, naši so pa to vzeli kot nekakšen team building vikend aražma. Butasti naivni oholi nesposobni antidomoljubi niso še v nobeni vojni zmagali.

— Didi (@DidiGator321) 3 April 2019

Toda kdo je sploh Ivan Tolj?

Znano je, da ni samo predstavnik Styrie, pač pa je tudi frater oziroma župnik Gornjih Močila in Sijekovca. Prav on je bil tisti, ki je kot hrvaški emisar poklical svojega znanca, sicer mednarodnega lobista v London in ga prosil, naj poskuša ustaviti objavo zgodbe na POP TV. In to zgodbe, ki je bila že konec marca objavljena v BiH, kar je še bolj bizarno.

Pri tem pa je zanimivo predvsem to, da je sam dejal, da kliče v imenu hrvaške vlade, kar uradni Zagreb sedaj poskuša nekoliko omiliti in celo zanikati. Toda številne fotografije, ki jih je objavila agencija Pixsell, ki uporabnikom prodaja fotografije predvsem s pomembnih dogodkov, ki so se zgodili na Hrvaškem, pričajo o zelo tesnih odnosih, ki jih goji vrh hrvaške politike z Ivanom Toljem.

Veliko fotografij Ivana Tolja tako z aktuelnimi voditelji Hrvaške (predsednico Kolindo Grabar Kitarović, premierjem Plenkovićem, obrambnim ministrom Damirjem Krstičevićem in drugimi ministri, ter prvaki vladajoče stranke HDZ ...), kot nekdanjimi hrvaškimi voditelji, od nekdanjega predsednika Iva Josipovića do Plenkovićevih predhodnikov, Jadranke Kosor, Zorana Milanovića in Tihomirja Oreškovića, ter intimna kosila ob buteljkah vina z aktualnim šefom SOA-e Danielom Markićem pričajo in brez kančka dvoma potrjujejo, da je ta frančiškanski pater že vrsto let v zelo intimnih odnosih z vrhom hrvaške države.

Nenazadnje, zanimivo je tudi, da Pixsell lastniško pripada medijskemu imperiju, ki ga nadzoruje - prav Ivan Tolj.

Ne razumete bistva! Nima veze s tem kaj so delali, ali kaj delajo Hrvati! Gre za to, da roparja obsodiš ne pa, da mu govoriš, da mora naslednjič pazit, da ga ne dobijo!

— Gor Pri (@GorPri1) 3 April 2019

Gornje Močile je župnija je v Bosanski Posavini z nekaj sto prebivalci kjer je dolgoletni župnik Ivan Tolj. Pri tem pa Tolj sploh ne živi v lastni župniji, temveč v Zagrebu. Tam velja za eno od najbolj vplivnih oseb v medijskem prostoru Hrvaške.

Tolj se je rodil leta 1968 ob Ljubuškem, po šolanju pa se je pridružil frančiškancem. Kmalu naj bi jih je zapustil, po navedbah hrvaških medijev tudi zaradi sodelovanja z agenti jugoslovanskih in nemške tajne službe (BND).

Nato je pričel delati za medijsko korporacijo EPH, ki na Hrvaškem izdaja 5 dnevnih časopisov in več kot 30 revij. Pomagal naj bi pri združitvi Europapress Holdinga, izdajatelja Globusa, Jutarnjega lista, Glorije in številnih drugih časopisov s pozneje propadlo nemško založbo WAZ, ki jo je odkupil nemški Funke. Nato je pričel delati za konkurenčno avstrijsko Styrio, ki na Hrvaškem izdaja Večernji list in 24 sata, svoje medije pa ima tudi v Srbiji – na primer časnik Kurir.

Prav srbski mediji iz skupine Styria pa so julija leta 2015 prvi objavili zgodbo o prisluhih v Sloveniji.

Styria Media Group je sicer avstrijska katoliška ustanova, ki izdaja časopise že več kot stoletje in pol. V Avstriji so lastniki številnih medijev, med katerimi so bolj znani Kleine Zeitung in Die Presse.

Tolj je bil predstavnik Styrie hkrati za Hrvaško, Bosno in Hercegovino in Črno goro, pogosto pa je v ozadju skrbel za to, kaj se bo objavilo in kaj ne.

Prijateljeval je z nekdanjima predsednikoma Hrvaške Stjepanom Mesićem in Ivom Josipovićem ter je v zelo tesnih odnosih s sedanjo predsednico Kolindo Grabar Kitarović.

Pogosto je kot medijski mogotec organiziral na Hrvaškem odmevne družbene dogodke, ki so se jih lokalni politični veljaki z veseljem udeleževali.

Velikokrat je bil tudi v stikih tako z domačimi kot tujimi vplivnimi direktorji in poslovneži, med katerimi naj bi bili tudi trgovci z orožjem.

Znano je, da je po zmagi Zorana Milanovića na parlamentarnih volitvah klical v uredništvo zagrebškega tednika Nacional in poskusil spremeniti naslov intervjuja, ki ga je imel ta tednik s tedanjim predsednikom Josipovićem.

Nacional je to zahtevo zavrnil. Toda tudi predsednik tedanje hrvaške vlade Zoran Milanović naj bi ob neki priložnosti novinarki Večernjega lista, ki je zapisala nekaj, kar mu ni bilo všeč, zagrozil, da bo »poklical Tolja«.

Pozneje naj bi se Milanović izogibal Tolja, Milanovićeva medijska svetovalka pa je celo dejala, da se v vladi »ne strinjajo z medijskim izsiljevanjem.«

Na Hrvaškem seveda poskušajo zmanjšati vlogo in pomen Ivana Tolja, ki se je na koncu tudi sam ujel v prisluhe. Trdijo, da ga hrvaška obveščevalna služba SOA in vlada nikoli ne bi uporabili ter da je pravzaprav deloval na lastno roko.

Vse skupaj poskušajo znova prevaliti na – jasno, Srbe, zato so hrvaški časniki polni navedb o tem, kako naj bi Ivan Tolj prijateljeval tudi s članom predsedstva BiH in vodilnim politikom Republike srbske Miloradom Dodikom.

Toda dejstvo, da je Tolj na medije pritiskal že v preteklosti in da hrvaški mediji tokrat tako očitno ignorirajo poskus izsiljevanja slovenskih kolegov v imenu hrvaške vlade skupaj s številnimi fotografijami Ivana Tolja z vrhom hrvaške države (poglejte galerijo, zgoraj) dokazujejo, da je Ivan Tolj skoraj zagotovo deloval v skladu z zahtevami svojih političnih botrov in prijateljev na visokih položajih in ne »na lastno roko.«

Spodaj pa si lahko ogledate videoposnetek ene od redkih izjav, ki jo je za medije podal šef hrvaše SOA-e Daniel Markić.