Zakaj Trumpovi napadi na medije in novinarje vodijo k nasilju

Založnik New York Timesa A. G. Sulzberger se je 20. julija srečal s predsednikom ZDA Donaldom Trumpom. Pogovarjala sta se predvsem o vlogi medijev, srečanje pa naj bi bilo »zasebno«. Vendar je Donald Trump le nekaj dni zatem, v nedeljo, na svojem twitter profilu odkril, da je imel »zelo dober in zanimiv sestanek z Sulzbergerjem« ter da sta se pogovarjala predvsem o »lažnih novicah, ki jih objavljajo mediji, ki so se postopno spremenile v frazo 'sovražnik ljudstva'.«

Vendar je nato založnik New York Timesa, (ki je zaradi Trumpovega nenadnega odkritja in kršitve zaupnosti izrečenih besed ocenil, da »dogovor o zasebnem pogovoru očitno več ne velja«), objavil podrobnosti o razgovoru, ki vsebino povedanega postavljajo v nekoliko drugačno luč. Suzberger naj bi namreč Trumpu odkrito dejal, da so njegove izjave o medijih »skrajno škodljive in nevarne.«

»Odkrito sem dejal predsedniku, da njegove besede ne le, da povzročajo delitve, pač pa postajajo vse bolj nevarne. Prosil sem ga, da razmisli o svojih pogostih napadih na novinarje, za katere menim, da so škodljivi in nevarni. Prav tako sem mu dejal, da je fraza 'lažna vest' neresnična in škodljiva, da pa me veliko bolj skrbi etiketiranje novinarjev kot 'sovražnikov ljudstva',« je dejal Sulzberger in Trumpa opozoril tudi na to, da njegov sovražni govor »prispeva k naraščanju groženj novinarjem, kar bo privedlo do nasilja.«

»Večkrat sem mu ponovil, da je še posebej nevarno, če bi do tega prišlo v državah, v katerih režimi njegovo retoriko uporabljajo za opravičevanja pregonov domačih novinarjev. Opozoril sem ga, da s tem ogroža življenja, spodkopuje demokratske ideale našega naroda in postavlja pod vprašaj enega od naših največjih izvoznih proizvodov – svobodo govora in tiska,« je zapisal Sulzberger.

Prav na to dejstvo opozarja tudi Politico. Po nastopu predsedniškega mandata Donalda Trumpa so namreč v številnih državah frazo o preprečevanju »lažnih novic« uporabili za zatiranje svobode medijev. Prejšnji mesec je Egipt na primer sprejel zakon, ki kriminalizira domnevno »širjenje lažnih vesti«. Zakon vsak blog, ki ima več kot 5000 sledilcev razglaša za »medij.« Zaradi domnevnega širjenja »lažnih vesti« je v zaporu v Egiptu že končalo enajst novinarjev, četrtega julija pa je tožilec vložil še osem novih obtožnic.

Junija letos so v Belorusiji spremenili zakonodajo tako, da je sedaj mogoče obsoditi vsakogar, ki preko spleta širi »lažne vesti.« Še prej so aprila letos v Kazahstanu oblasti preiskale pisarne kazahstanske izdaje časnika Forbes in spletne strani Ratel.kz in se pri tem sklicevale na obtožbe o »žalitvah«. Istočasno so blokirale spletno stran Ratel.kz  in za nekaj časa pridržale štiri novinarje.

V Rusiji so aprila letos spremenili zakonodajo tako, da lahko po novem vlada blokira spletne strani, ki objavljajo »žaljive informacije o javnih osebah«, na primer o predsedniku države Vladimirju Putinu. Pred tednom dni so zakonodajalci predlagali zakon, ki bi družbena omrežja opredelil kot odgovorna za točnost navedb uporabnikov.

Marca letos je tudi malezijski parlament sprejel zakonodajo, ki tistim, ki širijo »lažne vesti«, grozi s šestimi leti zapora. Mesec dni zatem so obsodili danskega državljana, saj naj bi »netočno kritiziral vlado« na svojem twitter računu.

Oblasti v Vietnamu pa so na podoben način oglobile lokalni medij Tuoi Tre Online zaradi obtožb, da širi »lažne vesti.« Tudi Joel Simon, izvršni direktor odbora za zaščito novinarjev, opozarja na trend naraščajočega nasilja proti medijem.

»Gre za ponavljajoč se refren. Slišite lahko avtokratske voditelje iz vsega sveta, ki so jezni zaradi poročanja medijev o njih in to razglašajo za 'lažne novice'«, opozarja Joel Simon.

Ob tem dodaja, da ga je pri Sulzbergerjevih navedbah o pogovoru s Trumpom najbolj zaskrbelo dejstvo, da je bil Donald Trump celo ponosen na širjenje skovanke »lažne vesti« po svetu in dejstvo, da zaradi tega sedaj nekatere države že spreminjajo svojo zakonodajo.

Sulzberger je dejal, da gre za avtoritarne države ter da se njihovi voditelji s spremembami zakonodaje želijo izogniti odgovornosti, ki jo zahtevajo svobodni mediji. Vendar se zdi, da Trump to plat Sulzbergerjeve kritike sploh ni dojel.

»Pričakovati bi bilo, da bo predsednika Trumpa sram zaradi tega, toda zdi se, da je na to celo ponosen,« opozarja Joel Simon.