Lažne novice sprožile boj za prevlado nad medijsko (ne)resnico

Po valu senzacionalističnih in pogosto lažnih informacij, zavitih v novice, ki so med predsedniško kampanjo v ZDA preplavila spletna družbena omrežja, zgodbo o t.i. lažnih novicah zdaj zaznamuje iskanje načinov za zajezitev širjenja lažnih informacij. Medijski strokovnjaki ocenjujejo, da gre za del širšega boja za prevlado nad medijsko resnico.

V dobi post-faktične politike, v kateri je resnica sekundarnega pomena, politična sporočila pa ciljajo na osnovne človeške emocije in ideološke delitve, se je rodil tudi svojevrsten medijski fenomen - viralno širjenje lažnih informacij. Ta je privedel celo do novega termina - v angleščini fake news (lažne novice) -, čeprav gre za star in znan koncept zavajanja in propagande.

Če je viralno serviranje lažnih novic na družbenih omrežjih predstavljalo obrat v tem boju, se ta danes nadaljuje z razvojem številnih rešitev za zaznavanje in izločanje vprašljivih spletnih virov informacij. Obenem pa tudi z bojem za avtentično razlago lažnih novic.

Zgodba o izbruhu lažnih novic med ameriško predsedniško kampanjo tako vse bolj postaja zgodba o interpretaciji resnice, na kar po mnenju strokovnjakov kaže tudi lahkota, s katero se različne informacije po novem označujejo kot lažne novice.

To je posledica tega, da je z izjemo popolnoma izmišljenih zgodb lahko interpretacija resničnosti določene informacije zelo široka. V članku za ameriški Forbes novinar Kalev Leetaru tako izpostavlja, da je določen delež novic, ki so bile v zadnjem času označene za lažne, v osnovi samo posledica drugačnih interpretacij podatkov ali oblike njihovega podajanja.

Tudi zaradi tega nastajajo pozivi bodisi k natančni in obvezujoči definiciji tega izraza bodisi za bolj natančno opredelitev tega, kar naj bi bilo z določenimi viri informacij narobe.

Kot v priznani reviji o novinarstvu Columbia Journalism Review opozarja David Uberti, je boj za medijsko resnico v osnovi boj med klasičnimi mediji in vse večjo konkurenco v obliki različnih virov informacij na internetu. "Širše vprašanje, ki poganja paranojo (o krivcih za lažne novice) je osnovno zaznavanje v klasičnih medijih, da niso več edini, ki lahko določajo informativno agendo."

"Tako kot mediji uporabljajo izraz lažne novice za diskreditacijo konkurentov, ga tudi politične zvezde in politično pristranski mediji uporabljajo za diskreditacijo tiska kot celote. Čeprav je težko to priznati, je to vse bolj nepravičen boj," ugotavlja Uberti.

Še ena ugotovitev medijskih strokovnjakov je, da je množični nastanek alternativnih medijskih virov v dobi družabnih omrežij najbolj doslej razgalil vse razsežnosti koncepta, da je vsakdo z računalnikom in dostopom do spleta lahko tudi "novinar", pa četudi ni zavezan etičnim in profesionalnim standardom, ki urejajo področje objektivnega poročanja.

Izvršni direktor časnika New York Times in bivši direktor BBC Mark Thompson je tako v govoru v Detroitu decembra opozoril, da digitalni ekosistemi dovoljujejo različne načine za širjenje laži, ki posledično ogrožajo demokracijo. Zato je pozval neodvisne medije, naj še bolj odločno zagovarjajo neodvisno poklicno novinarstvo, za katerega pa bi morali biti uporabniki pripravljeni pravično plačati.

V medijskem svetu se obenem vrstijo pozivi, da bi vlade morale ukrepati predvsem z boljšo regulacijo medijskega trga, saj se je izkazalo, da prepuščanje tega zasebnemu sektorju ni učinkovito. Novinar Noah Feldman je v članku za Bloomberg med drugim opozoril, da je pisanje lažnih novic veliko cenejše kot preverjanje dejstev, zato je to težko prepustiti tržnim silam.

Klasični mediji alternativnim konkurentom očitajo predvsem pomanjkljivo preverjanje dejstev in namerno prikrojevanje teh. To je mnoge v zadnjem času spodbudilo k okrepljenem preverjanju dejstev, pa tudi do razvoja spletnih orodij za preverjanje avtentičnosti medijskih virov ter izločanje lažnih novic.

Francoski Le Monde je tako konec januarja objavil spletno aplikacijo Decodex, ki na podlagi baze več kot 600 dvomljivih spletnih virov informacij uporabnike opozori, da določena spletna stran ni vredna zaupanja. To je le ena v vrsti takšnih orodij, ki so jih v zadnjem času razvila različna podjetja, mediji in nevladne organizacije.

Le Mondeovo orodje je eno od osmih, ki jih je družbeno omrežje Facebook prejšnji teden vključilo v kampanjo za odkrivanje lažnih novic v Franciji. Podobne kampanje za zaznavanje lažnih novic je spletni gigant uvedel že konec decembra v ZDA in januarja v Nemčiji.

V Nemčiji in Franciji namreč vlada strah, da bi lahko lažne novice pomembno vplivale na letošnje volitve - parlamentarne v prvi in predsedniške v drugi. Nemški pravosodni minister Heiko Maas je že decembra pozval k bolj ostri obravnavi odgovornih za objavo lažnih informacij.

Tudi nekatere druge države so že sprejele ukrepe za zajezitev lažnih novic. Češka vlada je tako zaradi strahu, da bi Rusija skušala s kampanjo dezinformacij vplivati na oktobrske parlamentarne volitve, konec lanskega leta napovedala ustanovitev posebnega urada, ki se bo odzival na objave lažnih informacij. Podoben ukrep je sprejela tudi Indonezija zaradi domnevne kitajske propagande.

Maas je hkrati zažugal Facebooku kot spletnemu mediju, prek katerega se takšne informacije najpogosteje širijo, da bi lahko nosil odgovornost za širjenje namerno škodljivih informacij.

Facebook in Google sta bila namreč po izvolitvi Trumpa deležna kritik, da sta mu z neukrepanjem proti takšnim novicam pomagala do zmage. Čeprav je ustanovitelj Facebooka Mark Zuckerberg to sprva zavrnil, se je podjetje kasneje odločilo sprejeti ukrepe za označevanje lažnih novic v sodelovanju z medijskimi partnerji.

Tehnološka velikana sta med drugim tudi omejila dostop do svojih oglaševalskih omrežij za spletne strani, ki objavljajo lažne novice.