New York Times: Grožnje Donalda Trumpa Severni Koreji so bile samo »improvizacija«

Takoj zatem, ko je ameriški predsednik Donald Trump Severni Koreji zagrozil z "ognjem in besom" če bo Severna Koreja »še naprej grozila ZDA« se je zgodilo prav to – takoj po »blefu« predsednika ZDA je severnokorejska državna tiskovna agencija KCNA sporočila, da razmišljajo o raketnem napadu na Guam. Ob okoli 160 000 prebivalcih z ameriškim državljanstvom se na tem otočju nahajajo tri večja ameriška oporišča. Guam je za ZDA »nepotopljiva letalonosilka«, od koder vzletajo bombniki B-1, B-2 in B-52 ter se v operacije podajajo podmornice in ladje. Prav to otočje pa naj bi bilo po poročilih KCNA sedaj v središču načrtov za izstrelitev njenih raket. Po nekaterih poročilih naj bi imela Severna Koreja od 10 do 60 jedrskih bojnih glav in zelo verjetno tudi že dovolj »miniaturizirane« jedrske konice, ki bi jih lahko namestila na svoje jedrske rakete.

Trumpov »blef«

Ne glede na to pa so zunanji minister ZDA Rex Thillerson ter guverner Guama Eddie Baza Calvo pričela umirjati javnost, češ da na otoku trenutno ni "nevarnosti", temveč, da je Guam "pripravljen na vse". Otok je sicer zaščiten z ameriškimi raketami Patriot, vendar ni verjetno, da bi te rakete lahko v popolnosti zaščitile otočje v primeru severnokorejskega jedrskega napada.

Pjongjang, ki je doslej že petkrat testiral jedrske naboje, je julija izstrelil dve medcelinski balistični raketi, za katere so strokovnjaki potrdili, da bi zelo verjetno lahko zadele tudi celinsko ZDA. Japonska vlada je prav tako sporočila, da je severnokorejski program orožja "precej napredoval" in da Severna Koreja zdaj verjetno že ima jedrsko orožje. Takoj zatem je predsednik Trump opozoril Severno Korejo, naj preneha z grožnjami ZDA, in sporočil, da bi bili "soočeni s gnevom in besom, kakršnega svet še nikoli ni videl", sledila pa je severnokorejska grožnja o napadu na Guam. V NYT-ju prav to označujejo kot Trumpovo napako – namesto da bi ameriški predsednik sprejel dejstvo, da bo Severna Koreja pač še naprej grozila ZDA, ji je Trump to »prepovedal« – in seveda iz Pjongjanga takoj dobil novo grožnjo, zaradi katere so njegove lastne grožnje sedaj videti prazne.

Ameriški senator John McCain je bil takoj skeptičen glede izjave predsednika Trumpa in je dejal, da "ni prepričan, da je predsednik Trump res pripravljen ukrepati." Da je imel prav kaže, članek v New York Timesu, ki analizira kako je prišlo do Trumpove izjave – najhujše grožnje z uporabo jedrskega orožja s strani ZDA po letu 1945 – in ugotavlja, da je predsednik Trump s svojo izjavo »improviziral«. Članek opisuje notranje frakcijske boje med predsednikovimi svetovalci, kjer nekateri (obrambni minister Jim Mattis in svetovalec za nacionalno varnost  H. R. McMaster) in zagovarjajo ostrejši pristop do Severne Koreje, drugi pa (npr. Steve Bannon, glavni predsednikov strateg) pa menijo, da »odpadniška država Severna Koreja« ni pravi problem, ker so pravi nasprotniki ZDA v resnici Kitajska in Iran.

Ne glede na te razlike pa je očitno, da za besedami predsednika ZDA ni bilo nobenega natančnega načrta. Grožnja, da bo Severna Koreja doživela "ogenj in bes" je v bistvu parafraza govora ameriškega predsednika Harry S. Trumana ob bombardiranju Hirošime leta 1945. Trump naj bi to frazo večkrat uporabil v »zasebnih pogovorih« ob razpravah glede Severne Koreje.

Ko je predsednik ZDA izrekal svojo grožnjo, je res pogledoval proti papirju na mizi pred samo, toda na njem so bile samo točke opomnika glede »opioidov«, saj je o tem tekla razprava na srečanju s strokovnjaki v njegovem golf klubu v Bedminsterju. O ostrem besednjaku svojega predsednika ni bil obveščen niti John F. Kelly, novi vodja predsednikovega kabineta.

300 000 granat na uro

Na to opozarja tudi Gary Leupp v Counterpunchu. Prepričan je, da nas »ni potrebno skrbeti za vojno s Severno Korejo.« Gospodarstvo Severne Koreje po njegovi oceni ne glede na vse težave namreč »napreduje«, država, ki je preživela razpad Sovjetske zveze in lakoto v letih 1994 – 1998 bo pač preživela tudi zadnji krog sankcij VS OZN. 

Po njegovi oceni bi logika morala voditi k temu, da se »izključi vojaški odziv na severnokorejske teste raket in jedrskega orožja,« toda Leupp opozarja na besede senatorja Lindseya Grahama, da so ocene o nezmožnosti reševanja severnokorejskega problema »napačne« ker obstaja možnost »uničenja severnokorejskega programa in Severne Koreje same,« kot naj bi mu dejal sam Donald Trump.

V tem primeru bi do vojne prišlo »tam spodaj« in če bodo tisoči umrli, potem »bodo umrli tam spodaj« - tako namreč po besedah senatorja meni ameriški predsednik. Leupp pa opozarja, da senator ni povedal, »koliko tisoč« naj bi jih umrlo, saj ima na svoji strani demarkacijske  črte Severna Koreja tudi dovolj konvencionalnega orožja, da samo v prvi uri vojne izstreli 300 000 granat na večinoma s civilisti naseljena mesta. »Zadnje raziskave javnega mnenja agencije Zogby kažejo, da bi 52 odstotkov Američanov – ki jih je za nekaj časa mogoče prepričati v karkoli – res podprli preventivni napad na severnokorejske jedrske kapacitete. To bi zagotovo dvignilo Trumpovo popularnost, (ki je sedaj samo okoli 35 – odstotna) za nekaj dni…Dokler Kitajska ne bi jezno prodala ameriške zakladne menice in uničila ameriško gospodarstvo. In dokler se ne bi na prenosnikih ljudi, če bodo sploh delovali, pojavile slike mesta, z nekoč desetimi milijoni prebivalcev, ki je bilo spremenjeno v lunino površino.. Znova, da bi zavarovali Ameriko,« opozarja  Gary Leupp.