Avtomobilske pnevmatike, joj, saj to je cela znanost ...

Avto nam pobere kar konkreten del družinskega proračuna, pa če si to priznamo ali ne. In ker nam zakonodaja - poleg zdrave pameti - narekuje, da je pozimi potrebno imeti pnevmatike z grobim profilom, to ni kaprica, temveč nuja, obenem pa tudi nujni strošek.

Pnevmatike so edini stik avtomobila s podlago. Ne glede na to, kakšno vozilo imate, kakšen motor ga poganja ali kako hitro je, velja samo eno: boljše kot bodo pnevmatike, varnejša bo vožnja. To je dejstvo. Kvaliteta ni mišljena samo glede na ceno, temveč tudi glede na stanje, ohranjenost in starost. Pnevmatika zveneče blagovne znamke, stara 8 let ali celo več ali pa nova manj poznanega izdelovalca? Hm, dilema. Na trgu je tudi ponudba rabljenih pnevmatik in glede na finančno stanje v mnogih družinah je to ena izmed rešitev. Pa je res? Zelo pogojno, če mene vprašate. Nivo tveganja je zelo visok. Ne vemo, kaj se je z njimi dogajalo, koliko pločnikov so že »pojahale« in zakaj se dejansko prodajajo.

Tudi sam sem že posegel po rabljenih (celo po nalitih, a o tem drugič) in zadeva ni bila tako dobra, kot sem mislil. Ugoden nakup, dober izgled. Ampak težko je najti le leto ali dve stare pnevmatike, ki so enakomerno obrabljene in ohranjene ter imajo prave karakteristike za naše vozilo. Zato vam svetujem, kupite nove. Kajti ni važna le širina in presek ter velikost, pomembna sta tudi hitrostni razred in predvsem nosilnost. Če slednji podatek ni pravi, pnevmatike ne bodo opravile svojega dela pravilno. Ali bodo pretrde ali pa premehke (tu so mišljene stranice, ki dejansko pobirajo neravnine in dopuščajo tekalni površini, da je v stiku s podlago), v obeh primerih se amortizerji ne bodo pravilno odzivali. Pa še porušena bo pravilna lega vozila in odzivanje med vožnjo.

Zdaj smo že malo bližje razumevanju, za kaj gre. Pnevmatika mora biti dovolj mehka in »sveža«, da deluje pravilno. Da, prav ste prebrali, guma mora delovati. Mora biti prožna, dovolj napolnjena in v končni fazi tudi ogreta na pravilno delovno temperaturo. Pa se je odprl nov svet in kopica novih pogojev. Gremo po vrsti in si oglejmo, katere parametre moramo upoštevati, da bomo znali pravilno določiti, kaj moramo kupiti za naše vozilo:

Tekalna površina je tisti del, ki se stika s podlago. Zato je oblika profila / dezena zelo pomembna: za suho je važno, da je čim več materiala v stiku s podlago, zato so dirkalne gume za suhe razmere popolnoma gladke. Nasprotno je za dež pomembno, da je vmes čim več kanalov, ki čim hitreje odvajajo vodo v pravo smer. Za peščene terene pa velja, da je prostor za droben material in tudi dovolj prostora za oprijem po trdih ostrih delih, kot so kamni. Na snegu potrebujemo ravno prav velike kanalčke, ki se oprimejo snega. Oblika profila je prava znanost in vsaka podlaga ima popolnoma svoje specifične potrebe. Zato pa je oblika tako različna in niti ni enakomerna po celotni širini. Včasih smo lahko gume obračali po želji, danes pa je smer vrtenja točno določena. In to z razlogom: to zahtevata konstrukcija notranjosti in oblika profila.

Bočne stranice nam določajo nosilnost. Ni vsako vozilo enako težko. Še posebej, ko se pnevmatika izrabi in ima zelo nizek profil. Takrat že vsaka malenkost zelo vpliva na obnašanje gume. Ali pa pri popularnih SUV vozilih in pol terencih, ko lahko premehka guma s prenizko nosilnostjo povzroči zibanje vozila, ko pa jih napolnimo preko meje, to prinese nepravilno obrabo. Če so amortizerji kvalitetni ali vsaj vzdrževani (o tem bomo enkrat drugič), šele takrat guma dejansko opravi svoje delo. Torej se sila vozila prenaša preko vzmeti in preko amortizerja na bok pnevmatike, nato pa preko tekalne površine na podlago. In v kolikor je katerikoli del šibek člen, se bo to takoj poznalo pri vožnji. Ko se boste peljali 50 km/k naravnost niti ne, ob prvem močnem zaviranju ali izogibanju oviri pa zelo.

Stopnja napolnjenosti pnevmatik. To je bolj pomembno, kot si predstavljamo na prvi pogled. Če pnevmatika ni pravilno napolnjena, ne bo delovala tako, kot se od nje pričakuje. Bo premehka ali pretrda na straneh in to popolnoma podre geometrijo stika s površino in nosilno sposobnost pnevmatike. Premalo napolnjena povzroči neenakomerno obrabo, pregrevanje, v ovinku pa nam lahko tako spodvije pnevmatiko (predvsem pri višjih presekih), tako da popolnoma zgubi pravilen stik. Pri preveč napolnjeni gumi sredinski del porine ven in ponovno pride do nepravilne obrabe. Če bi želeli ravnati po standardih največje skrbnosti, potem bi morali preverjati napolnjenost gum na vsakih 14 dni! Pa jih velika večina zagotovo ne. Kolikokrat na leto preverite napolnjenosti gum na avtu? Zagotovo premalokrat.

Obstaja tudi nekaj trikov, ki jih je dobro poznati. Če želimo privarčevati kakšen deciliter na 100 km, napolnimo pnevmatike za 0,2 do 0,3 bara nad predpisano mejo. A brez pretiravanja, ker takoj naredimo več škode kot koristi. Pri vožnji po terenu ali snegu, ko potrebujemo čim večjo stično površino, pa spustimo pritisk za 0,3 do 0,5 bara (če imamo nameščene verige nikakor!). A to le za počasno vožnjo brez pretiravanja in ne predaleč. Ko smo nazaj na utrjeni podlagi takoj uravnamo predpisani pritisk.

Z zunanjo temperaturo se posledično spreminja tudi temperatura pnevmatik. Letne pnevmatike potrebujejo višjo delovno temperaturo, zato v hladnih dneh ne delujejo več optimalno, saj se materiali ne segrejejo, da bi bili dovolj prožni. In obratno, zimska guma se poleti pregreje, kar spet povzroči nepravilno delovanje. Previsoka temperatura lahko povzroči celo notranje poškodbe, saj z ekstremno visokimi temperaturami pride do razplastitve in posledično celo do razpada pnevmatike. Tudi obraba tekalne površine se izredno poveča. Zato je t.i. univerzalno ali celoletno pnevmatiko skoraj nemogoče narediti. Poizkusi so bili z različnimi umetnimi materiali ter celo s 3D printanjem profilov po potrebi. Ni rečeno, da znanosti enkrat v prihodnosti ne bo uspelo izdelati takšno pnevmatiko.

Starost materialov pogojuje prožnost. In prav prožnost je lastnost, ki omogoča oprijem med pnevmatiko in podlago. Pnevmatika ima lahko še veliko profila, pa zaradi trdote ne deluje več pravilno in bo zato obnašanje vozila problematično. Ni težava suho vreme in vožnja naravnost, težava se pojavi v dežju ali na drugačni spolzki podlago, ko je potrebno spremeniti smer ali upočasniti. Velja sicer, da se lahko pnevmatiko proda kot novo, če je pravilno skladiščena do 4 let. Takšna guma lahko potem prenese še približno 3 leta redne uporabe. V normalnih pogojih, ko se kupuje pnevmatike iz tekočega leta (oznaka DOT), pa so lahko v uporabi 4 do 5 let. Nato pa pričnejo izgubljati na prožnosti (določene pnevmatike slabše kvalitete že prej). Težava zimskih je prav v pregrevanju pri vožnji po suhem in toplem vremenu po avtocesti. Večkrat, ko jo boste pregreli, hitreje bo otrdela in izgubila svojo prožnost pri nizkih temperaturah. Ta težava se rešuje z uporabo umetnih materialov (silika) in drugih, ki ostanejo »mehki« pri mnogo večjem temperaturnem razponu kot kavčuk. Glede prožnosti velja tudi obratno: večkrat pregreta letna pnevmatika bo v hladnih dnevnih slabo delovala.

Verjetno ste zdaj dobili malce širšo sliko o tem, kaj je avtomobilska pnevmatika, kako deluje in kaj nanjo vpliva. Odgovor na dilemo »rabljene pnevmatike priznane znamke ali nove iz Daljnega vzhoda« je po napisanem bolj smiseln. Kajti nove gume so vseeno nove, čeprav tistih iz najnižjega razreda ni priporočljivo kupovati. Med ostalimi pa poglejmo nekaj dejstev: svetovno poznane blagovne znamke vlagajo velika sredstva v razvoj materialov in v postopke izdelave ter oblike tekalnih površin. Testi, ki se pri tem izvajajo na posebej prilagojenih poligonih ali v realnem prometu, pomenijo realno sliko izdelka. Po drugi strani pa veliko proizvajalcev iz Vzhoda »kopira« najbolj prepoznavne oblike priznanih zahodnih znamk, pri čemer so mešanice materialov določene po sistemu nakupov formul ter/ali testiranj, ki jih izvajajo tudi sami. Toda vsaka malenkost pri izdelavi lahko močno spremeni karakteristiko delovanja pnevmatike. To se na primer pokaže pri zavorni poti, še zlasti na mokri površini: tam pa je lahko skrita celo razlika med življenjem in smrtjo!

V primeru uporabe cenejših ali slabših pnevmatik je potrebno to upoštevati tudi pri vožnji in voziti bolj defenzivno, previdneje. Nič vam ne bodo koristili velik in močan motor, visoka končna hitrost in pospeški, če pa tega enostavno ne morete varno prenesti na podlago. Torej pamet v roke oziroma "sveže" gume na avto! Če boste k temu dodali še dovolj previdnosti ter strpnosti v prometu, potem boste lahko vedno uživali v vožnji ter predvsem varno prispeli na cilj.

Poraba goriva in kotalni upor: energetska učinkovitost.

A … pnevmatika omogoča manjši kotalni upor, kar pomeni, da vozilo potrebuje manj motorne moči za premikanje in posledično manj porabi.
G … pnevmatika povzroča večji kotalni upor in zato vozilo porabi več moči, posledično pa več goriva.

Ocena je izražena v razredih od A do G, medtem ko se D ne uporablja. Izboljšanje za en razred pomeni prihranek približno 0,1 liter goriva na 100 km. Med razredom G in razredom A je tako razlike v porabi goriva približno 7,5 %. Vredno razmisleka, če letno prevozite preko 20.000 kilometrov.

Oprijem na mokri podlagi

Ta podatek sodi med najbolj važne, saj je dejansko edini, ki kaže na kvaliteto pnevmatike in dviguje nivo varnosti.
Ocene so podane v razredih od A do G, medtem ko se D in G ne uporabljata. Razlika v zavorni poti med razredi pri izhodiščni hitrosti 80 km/h znaša med 1 in 2 dolžinama vozila (približno 3 do 6 m), povprečno pa okoli 4,5 m. Med razredom G in razredom A je skupna razlika približno 30 % zavorne poti. To pa je ogromno.

Glasnost

Simbol zvočnika ponazarja nivo hrupa, ki ga pnevmatika med vožnjo povzroča. Nivo se meri v dB (decibelih). Bolj kot je tiha, bolj udobna bo vožnja. Bolj kot je profil pnevmatike grob (zimska pnevmatika ali M+S), bolj bo glasna in ta hrup se prenaša v potniško kabino. Kombinacija oblike profila tekalne površine za dež in suho je vedno tehtnica, kaj želimo doseči. Zato pa so oblike tako različne, da služijo svojemu namenu.