Vesoljske vozovnice do leta 2021 že razprodane: raketoplan Virgin Galactica prvič zares poletel v vesolje

Vesoljsko letalo VSS Unity podjetja Virgin Galactic je prvič preseglo višino 50 milj in poletelo v vesolje 82,7 kilometra visoko.

Ob svojem zadnjem poletu je namreč raketoplan VSS Unity svoje motorje prižgal za dlje časa, kot kadarkoli doslej – za 60 sekund in tako dosegel potrebno višino, ki jo ameriško letalstvo označuje za mejo med vesoljem in zemeljsko atmosfero. Gre za prvi stik raketoplana z vesoljem. Projekt se je sicer začel že pred 14 leti. V prihodnje naj bi raketoplan pletel še višje.

Virgin Galactic je na ta uspeh upal že od leta 2016. Vendar je bil napredek počasen. Pred zadnjim uspehom se je raketoplanu uspelo vzdigniti nad površino Zemlje le do višine 32 milj (52 kilometrov). Polet s tem raketoplanom sicer potekajo tako, da ga na višino okoli 13,7 kilometra dvigne veliko letalo imenovano »Beli vitez dva«, nato pa se raketoplan loči od letala in s pomočjo lastnih raketnih motorjev sam dvigne v brezzračni prostor, kjer lahko potniki za nekaj minut občutijo breztežnostno stanje, ter iz vesolja opazujejo Zemljo.

Številni bogataši so si že kupili »vesoljske vozovnice« za to nepozabno izkušnjo. Stanejo »samo« 250 000 dolarjev. Lastnik podjetja Richard Branson je sicer trdil, da bodo poleti v vesolje postali realnost že leta 2009, vendar se je to izkazalo za nemogoč cilj. Leta 2014 je prišlo tudi do nesreče, v kateri je bil raketoplan VSS Enterprise uničen, pri čemer je umrl tudi pilot raketoplana.

Uspeh Virgin Galactica pa je pomemben tudi za ZDA, saj se od konca programa »vesoljskih čolničkov« leta 2011 ameriški astronavti v vesolje ne prevažajo več s svojimi raketami, pač pa s pomočjo ruskih raket Sojuz. Tokrat so vesolje prvič po letu 2011 dosegli z ameriškim raketoplanom.

Vesoljske karte« pa bo leta 2019 začela prodajati tudi konkurenca – podjetje Blue Origin.

Podjetje Blue Origin, ki je v lasti lastnika Amazona Jeffa Bezosa in velja za prvi komercialno uspešen »start-up«, ki se ukvarja z »vesoljskim turizmom«, je namreč napovedalo, da bo leta 2019 pričelo prodajati »raketne vozovnice« za polete v vesolje. Vesoljski potniki si bodo lahko na ta način po poletu v vesolje nekaj minut v breztežnostnem stanju ogledovali Zemljo in vesolje, nato pa se bodo znova, v kapsuli ki se bo ločila od telesa rakete, z padali spustili na zemljo. Na zemlji bo ponovno pristalo tudi telo rakete New Shepard.

Ni pa sicer jasno, koliko naj bi stale karte za polet v vesolje, ko bodo na prodaj. Podjetje naj bi kmalu pričelo tudi s poskusi izstrelitev raket z posadko. Na ta način postaja nekakšna konkurenca podjetju SpaceX Elona Muska, kljub temu pa je med obema podjetjema in raketami, ki jih razvijajo kar nekaj razlik. Rakete SpaceX-a, ki se mu je nedavno posrečilo dobiti tudi pogodbe z ameriško vojsko so bistveno večje in naj bi omogočile celo potovanje ljudi do Marsa. Sicer pa si na tem področju sedaj konkurirajo najmanj tri vesoljska zasebna podjetja - SpaceX, Blue Origin in Virgin Galactic.

Prva stopnja je raket SpaceX ima na primer devet motorjev merlin in gorivo in predstavlja 80 odstotkov stroška izdelave rakete. Raketa Falcon 9, ali pa še večja Falcon Heavy pa je bistveno močnejša kot majhna raketa New Shepard (Novi pastir) podjetja Blue Origin, ki je namenjena samo za polete v nižje orbite okoli Zemlje in precej večja tudi od raketoplanov Virgin Galactica.

Rakete Blue Origina so manjše od raket Muskovega programa Space X, po drugi strani pa zasnovane tako, da bodo kor neke vrste »opazovalna postaja« potnikom omogočile kar se da najboljši pogled na Zemljo. Pri tem naj bi ta pogled z višine in v stanju breztežnosti lahko trajal okoli štiri minute.

Kljub temu pa je res, da je tudi Blue Origin prehitel SpaceX s prvim pristankom rakete na izstrelitveni ploščadi in njeno ponovno uporabo. A to je storil z manjšo raketo, ki ni letela v vesolje. Zdaj ima v razvoju težkonosilko New Glenn, ki naj bi bila po zmogljivosti podobna raketi Falcon Heavy. Uporabljal naj bi jo za turistične polete okoli Lune in nazaj.

Kljub temu je to velik korak naprej v vesoljskih poletih, saj ameriška NASA že od leta 2011 v vesolje ni poslala nobenega astronavta in medtem pripravlja nove projekte. Tudi Nasa je v prejšnjem stoletju začela program vesoljskih čolničkov (Space Shuttle), da bi pocenila tovorjenje v nižjo Zemljino orbito.

Vendar se je pokazalo, da so večkrat uporabni čolnički, pravzaprav vesoljske ladje s krili za pristajanje, zelo dragi. Čeprav so po vsaki izstrelitvi poiskali in ponovno uporabili tudi dele pomožnih potisnih raket, to ni zelo prispevalo k prihranku. Razlog za to je bilo drago vzdrževanje, ki je zaposlovalo na tisoče ljudi.

Rakete SpaceX bodo ljudi v orbito poslale naslednje leto. Blue Origin pa kljub temu ni prvo podjetje, ki je v vesolje poslalo turista. Prvi vesoljski turist je bil Dennis Tito, ki je plačal  za sedež v sicer nekomercialnem poletu ruske rakete.

Hkrati je podjetje Virgin Galactic prodalo že najmanj 650 kart za polete do nekoliko nižje, »suborbitalne« višine okoli Zemlje, sedeže pa ima razprodane že do leta 2021.