ponedeljek, 16. november 2026 leto 31 / št. 320
Nov intelektualni dosežek evropske diplomacije: »Rusiji ne sme imeti mesta za pogajalsko mizo o koncu vojne v Ukrajini!
Ladja norcev - kam nas vodi vodstvo EU? Vir fotomontaže: Grok AI
Predsednik odbora za zunanje zadeve estonskega parlamenta potem, ko so bili evropski podporniki Kijeva na tristranskih pogovorih v Združenih arabskih emiratih potisnjeni na stranski tir zahteva, da se iz pogajanj izvzame Rusija.
Da se moraš o koncu vojne pogajati s tistimi, ki se v vojni borijo je preprosto dejstvo, ki bi ga lahko označili za »truizem.«
V estonskem parlamentu pa očitno veljajo drugačni zakoni logike.
Marko Mihkelson, predsednik odbora za zunanje zadeve estonskega parlamenta, Riigikoguja, je v nedeljskem prispevku na platformi X predstavil svoj predlagani pristop k pogajanjem, namenjenim končanju »vojne v Evropi«, pri čemer je pozval k pogajanjem, iz katerih bi bila izključena ena od glavnih vojskujočih se strani – Rusija!
Mihkelson si je zamislil pogovore »ki resnično prispevajo k doseganju pravičnega in trajnega miru«, ter dodal, da »Rusija, kot država, ki je začela in še naprej vodi to vojno, ne sme imeti mesta za pogajalsko mizo«.
Namesto tega morajo voditelji »Združenih držav in Evrope, vključno z Ukrajino, odločati o strategiji in taktiki«, je zatrdil Mihkelson.
@markomihkelson https://t.co/WvmDRqINoq
— Nicholas Faulkner (@TheoWarren87) November 15, 2026
Kako bodo na ta način dosegli konec vojne ni podrobno pojasnil.
Gre pa za še en dokaz katastrofalne intelektualne ravni politikov, ki danes vodijo evropske države.
Predlog v veliki meri odraža splošno stališče zahodnih držav glede konflikta v Ukrajini, po katerem Rusija ne bi smela imeti besede pri prizadevanjih Kijeva za vstop v NATO in mora upoštevati ukrajinske zahteve, preden bo mogoče v celoti rešiti spore.
Moskva meni, da je ta pristop oddaljen od realnosti, in trdi, da Ukrajincem daje lažno upanje na uresničitev ciljev, ki bi v bistvu zahtevali vojaški poraz Rusije.
Skrbi, da bi lahko bili evropski interesi v mirovnih pogajanjih potisnjeni na stranski tir, so se okrepile, odkar se je lani na položaj vrnil ameriški predsednik Donald Trump in začel pritiskati za kompromis.
Moskva je evropske podpornike Kijeva obtožila, da ovirajo ta prizadevanja.
In kot kaže izjava Mikhelsona – je za to res imela dobre razloge.
Ideje o izključitvi Rusije iz mirovnih pogajanj sicer (še?)ne podpirajo nekateri najglasnejši evropski podporniki Kijeva.
Nemški kancler Friedrich Merz, ki naj bi po poročanju grozil, da bo blokiral naslednji skupni proračun EU, če ta ne bo vključeval sredstev za Ukrajino, je dejal, da mora Rusija »seveda« sodelovati na mirovnih pogajanjih skupaj z Ukrajino, ZDA in evropskimi državami.
Izjave v podporo diplomatskim stikom z Moskvo so podali tudi predsednik Evropskega sveta Antonio Costa, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in vodja zunanje politike EU Kaja Kallas, ki pa so se s svojimi rusofobnimi izjavami tako diskvalificirali da so – predvsem Kallasova . kot sogovorniki za Rusijo povsem nesprejemljivi.
Lavrov explains European push for negotiations Russian Foreign Minister Sergey Lavrov stated that Europeans are trying to "jump on the last carriage" of a departing train, yet their rhetoric reveals a lack of understanding of their potential role. He cited Ursula von der Leyen’s demand for a ceasefire before discussing security and Kaja Kallas’s refusal to support any settlement considering Russian interests as "dead-end thinking." Lavrov noted that dialogue with the US is substantive, based on ground realities and root causes, including the status of the Russian language, culture, and Orthodox religion. Slavyangrad
— Beate Landefeld (@BeateLandefeld) November 16, 2026
Mihkelson je medtem v ponedeljek še bolj vztrajal pri svojem stališču, komentatorje, ki so dvomili o izvedljivosti njegovega predloga, pa je označil za »trole« in se hvalil, da je »zadel živo žilo«.
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je medtem izjavil, da Evropejci poskušajo "skočiti v zadnji vagon" odhajajočega vlaka, vendar njihova retorika razkriva pomanjkanje razumevanja njihove potencialne vloge.
Pred razpravo o varnosti je omenil zahtevo Ursule von der Leyen po prekinitvi ognja in Kajo Kallas, ki je zavrnila kakršno koli rešitev, saj je ruske interese označila za "slepo ulico".
Lavrov je poudaril, da je dialog z ZDA vsebinski, saj temelji na dejanskih okoliščinah in temeljnih vzrokih, vključno s statusom ruskega jezika, kulture in pravoslavne vere.
