REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Nove carine v ZDA - in nove priložnosti na vzhodu Evrazije

Nove carine v ZDA - in nove priložnosti na vzhodu EvrazijeZastavi Kitajske in ZDA

Sindikat podjetja Hyundai je objavil, da bi lahko spirala carinske vojne med večjimi državami i ZDA privedla tudi do izgube več tisoč delovnih mest v ZDA. Sindikat največje južnokorejske tovarne avtomobilov pri tem opozarja na izgubljena delovna mest av samih ZDA v primeru, če bo predsednik ZDA vztrajal pri 25 odstotnih carinah na uvoz tujih avtomobilov, ki bo prizadel ne samo Južno Korejo, pač pa tudi evropske proizvajalce avtomobilov. Te carine bi lahko ogrozile tudi koli 20 000 delovnih mest v ameriški zvezni državi Alabami.

Carinska vojna bi Alabamo lahko stala 20 000 delovnih mest

Sindikat ki ima 51 000 članov v Južni Koreji pri tem opozarja, da je na podlagi pogodb s podjetjem Hyundai Motor Company odrejeno, da mora v primeru, ko postane prestrukturiranje podjetja nujno, podjetje najprej zapreti svoje tovarne v tujini, še pred zapiranjem tovarn v Južni Koreji.

»Če bo južnokorejski izvoz avtomobilov v ZDA blokiran in bo to škodilo prodaji, potem bo ameriška tovarna v Alabami, ki je bila odprta maja leta 2005 prva, ki jo bo treba zapreti, kar bo ogrozilo delovna mesta okoli 20 000 delavcev,« opozarjajo v sindikatu. V podjetju prav tako upajo, da bo Južna Koreja dosegla izvzetje iz ameriških carin.

Ameriška tovarna v Alabami bo prva, ki jo bodo v Hyundaiu morali zapreti

Opozarjajo tudi, da so južnokorejski avtomobilski proizvajalci v ZDA že kaznovani zaradi odloga carin na južnokorejska lahka tovorna vozila za naslednjih 20 let, na kar je avtomobilska industrija morala pristati zato, da bi bila izvzeta iz ameriških povišanih carin na jeklo. Podjetje Hyundai je skupaj s Kia Motors peti največji proizvajalec avtomobilov na svetu.

ZDA so namreč že uvedle carine na uvoz jekla in aluminija iz EU-ja, Kanade in Mehike. Ameriške carine na jeklo so 25-odstotne, na aluminij pa 10-odstotne. ZDA v pogovorih z EU po besedah ameriškega ministra za trgovino ni uspelo doseči zadovoljivega sporazuma, ki bi Washington prepričal o nadaljnjem izvzetju iz ukrepa. Preden so carine začele veljati, je ameriški predsednik odobril začasne izjeme še za Avstralijo, Argentino, Brazilijo, Kanado, Mehiko in Južno Korejo.

Hyundai ZDA

Predsednik Evropske komisije Jean Claude Juncker je ukrepe imenoval »goli protekccionizem« in napovedal protiukrepe. »To je slab dan za svetovno trgovino. Nemudoma bomo sprožili spor pri Svetovni trgovinski organizaciji in bomo protiukrepe sporočili v nekaj urah,« je dejal v Bruslju. Kmalu zatem pa s ZDA zagrozile z novimi carinami na uvoz avtomobilov.

O tem, kaj takšen razvoj in nadaljevanje podobne politike Donalda Trumpa pomeni za svet in za Slovenijo, smo povprašali Iztoka Silo, predavatelja več visokih šol in strokovnjaka za marketing. »Ko na poslovnega partnerja, ki si prodal ogromno (znanja, visokotehnoloških sestavnih delov…) in od njega kupil (poceni surovine, delovno silo…) začneš gledati kot na nasprotnika, pride do stanja, v katerem smo danes. Mednarodna trgovina je gibalo razvoja svetovnega gospodarstva in od tega imamo korist praktično vsi, zato Trumpovih trditev ne moremo jemati resno. Moramo pa jemati resno njegove ukrepe, ki škodijo pravzaprav vsem, ki smo udeleženi v svetovni gospodarski menjavi. Bolj ali manj neposredno,« opozarja Iztok Sila.

Iztok Sila

Vendar so po oceni Iztoka Sile carine le eden od načinov omejevanja (svobodne) trgovine. Obstaja še cel kup ukrepov, ki bi se jih predsednik ZDA lahko poslužil, a verjetno z njimi ne bi dosegel takega medijskega »pompa«. Pri tem opozarja zlasti na subvencije za domače izvoznike, carinske postopke, s katerimi se da otežiti uvoz in uvozne kvote – torej količino blaga, ki ga je v nekem časovnem obdobju dovoljeno uvoziti. Izdelčni standardi nimajo velike vloge, saj tehnologija omogoča hiter razvoj in predelavo izdelkov, ki jih želimo v neko državo izvoziti.

Nevarnost necarinskih ukrepov in nujnost prilagajanja

»Zanimivo je, da se večina modernih držav poslužuje predvsem necarinskih ukrepov, ki jih je laže zakamuflirati – spomnimo se francoskih ali nemških avtomobilskih proizvajalcev ob začetku zadnje gospodarske krize, ki so od svojih vlad dobili ogromno spodbud, s čimer se je zaščitilo domačo industrijo, ne da bi proizvajalci (pa tudi dobavitelji) iz drugih držav morali kaj več plačati. Le za kupce niso bili, zaradi cen, več tako zanimivi,« navaja naš sogovornik, ki si je izkušnje iz mednarodne trgovine in marketinga pridobival tudi na vodilnih položajih v nekaterih velikih slovenskih podjetjih.

V geopolitičnem smislu se to področje že dolgo časa imenuje - Evrazija

In kako se bo na te spremenjene okoliščine odzvalo slovensko gospodarstvo?

»Gospodarstvo ima zagotovo sposobnost, da se na spremenjene okoliščine prilagodi. In se tudi bo. Gospodarstvo katere države ali skupine držav pa bo pri tem najuspešnejše? Tiste, kjer se ne ukvarjajo s preteklostjo, zunanjimi in notranjimi sovražniki ter sami s sabo…Večina slovenskih podjetij zna razviti dobre, kakovostne izdelke – ne glede na to, ali sploh imajo kupce za njih - pogosto pa se zalomi pri nadaljnjih korakih – kako čim bolj dobičkonosno prodati? Zaradi globalizacije, odprtega oz. svobodnega trga, pretoka kapitala in blaga se je razvijalo gospodarstvo po celem svetu. Ne povsod enako, a koristi so imeli v večjem delu sveta, še posebej v bolj razvitem, kjer s(m)o znali izkoristiti prednosti višje stopnje razvoja. ZDA so v izkoriščanju situacije prednjačile, ker pa so se tudi v drugih državah učili in naučili marsičesa. In če že govorimo o Kitajski, v ameriških poslovnih šolah velik delež študentov predstavljajo prav kitajski študentje, ki so pri svojem študiju običajno zelo uspešni. Uspešni pa so tudi pri prenosu znanja. V tančico skrivnosti so sicer skriti načini, kako to znanje pretvorijo v izdelke, a tehnološki razvoj tudi v tem delu sveta kaže, da jim gre zelo dobro,« opozarja Iztok Sila.

Opozorilo je na mestu. Z drugimi besedami, gospodarsko se bo pač treba razvijati še naprej, v tisto smer, kjer bo to mogoče in na trge, ki se bodo za evropske izdelke odpirali. To pa so predvsem države, ki ležijo ne samo severno, pač pa tudi južno in vzhodno od Slovenije. V geopolitičnem smislu se to področje že dolgo časa imenuje - Evrazija.