REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Neverjetno: v Sloveniji se naftni derivati dražijo, čeprav svet zaradi štirih držav čaka nova poplava – poceni nafte

Neverjetno: v Sloveniji se naftni derivati dražijo, čeprav svet zaradi štirih držav čaka nova poplava – poceni nafte

V Sloveniji so se naftni derivati znova podražili.

Neosvinčen 95-oktanski bencin se bo na bencinskih servisih zunaj omrežja avtocest in hitrih cest s torkom podražil za 1,7 centa na 1,293 evra za liter. Cena dizelskega goriva bo v prihodnjem 14-dnevnem obdobju višja za 0,4 centa in bo znašala 1,258 evra, je razvidno iz objave na spletni strani gospodarskega ministrstva.

Naftni trgovci cene 100-oktanskega bencina in kurilnega olja ter 95-oktanskega bencina in dizelskega goriva na bencinskih servisih ob avtocestah in hitrih cestah določajo sami. Drugod po državi so cene 95-oktanskega bencina in dizla regulirane.

Nekoliko nenavadno je že to, da se naftni derivati v Sloveniji dražijo v času, ko cena nafte pada in bo v prihodnje, kot kaže, še naprej padala.

Določajo se v skladu z uredbo o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov na vsakih 14 dni, po metodologiji, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in gibanju tečaja dolar-evro.

Podražitve in (bolj redke) pocenitve naftnih derivatov v Sloveniji niso neobičajne.

Vendar je nekoliko nenavadno že to, da se naftni derivati v Sloveniji dražijo v času, ko cena nafte pada in bo v prihodnje, kot kaže, še naprej padala.

Proizvodnja nafte - dodatna
Dodatna proizvodnja nafte v milijonih sodčkov dnevno po letih in vpliv štirih držav.

Prav zato bodo članice proizvajalk nafte (OPEC) ob rednem zasedanju na Dunaju znova pod pritiskom, da zmanjšajo proizvodnjo nafte, opozarja New York Times.

Razlog za to je velikanska proizvodnja nafte nečlanic OPEC-a, ki bo v letu 2020 dosegla 2,3 milijona sodčkov dnevno, kar je dvakrat toliko, kolikor bo znašalo večje povpraševanje (1,2 milijona sodčkov na dan več).

Za to so poleg proizvodnje nafte iz skrilavcev predvsem v ZDA najbolj odgovorne Kanada, Brazilija, Norveška in - Gvajana.  Pa tudi ZDA.

Samo carine so zmanjšale povpraševanje po nafti za 400 000 sodčkov na dan.

Namesto 30,2 milijonov sodčkov dnevno bodo v OPEC-u seda morali načrpati 28.2 milijonov sodčkov. Svetovne potrebe so sicer okoli 80 milijonov sodčkov dnevno.

Gre za dramatično spremembo, saj je bila v zadnjih letih »norma« povečanje proizvodnje le za okoli milijon sodčkov nafte dnevno.

Razlogi za to so umirjanje gospodarske rasti v svetu, pa tudi velik padec proizvodnje in prodaje vozil, pomanjkanje zaupanja v trge in vse manjše povpraševanje na Kitajskem. Veliko problemov je povezanih tudi s kitajsko-ameriško trgovinsko vojno.

Nafta - cene, Vir:NYT
Cena nafte v zadnjih letih, v dolarjih za sodček.   Vir:FactSet, NYT

Samo carine so zmanjšale povpraševanje po nafti za 400 000 sodčkov na dan.

Nižje cene bodo pomagale potrošnikom in predvsem Kitajski, Indiji in Japonski, ki večino nafte uvažajo. Zmanjšali pa se bodo dohodki proizvajalk nafte, od Rusije do Venezuele.

Poceni nafta bo zapletla tudi napore za boj proti klimatskim spremembam. Padec cen naftnih derivatov bi na primer lahko upočasnil prodajo električnih vozil. Ob tem so Kanada, Brazilija in Gvajana precej stabilne države, ki niso na udaru svetovnih turbulenc.

Padec cen naftnih derivatov bi na primer lahko upočasnil prodajo električnih vozil.

Do sprememb prihaja tudi zaradi novih odkritij in črpališč. Norveški Equinor je namreč pričel z izkoriščanjem svojega naftnega polja Johan Sverdrup. To bo povečalo dnevno proizvodnjo nafte z 1,3 milijona sodčkov letos na 1,6 milijona sodčkov naslednje leto in 1,8 milijona sodčkov leta 2021.

V Braziliji so po letih škandalov proizvodnjo vendarle povečali za 300 000 sodčkov, do konca leta 2021 pa na trg prihaja še 460 000 sodčkov nafte dnevno.

Kanada bo na naftnih poljih od Alberte do Wisconsina povečala proizvodnjo za pol miljona sodčkov, najbolj presenetljiv pa je uspeh Gvajane, majhne južnoameriške države, kjer je Exxon Mobil rezerve odkril šele pred štirimi leti.

Naftna ploščad

Proizvodnja se bo povečala na 120 000 sodčkov naslednje leto, nato pa bo do leta 2025 povečevala do 750 000 sodčkov in več. Večina njenih naftnih polj je pred obalo in so zato bolje zaščitena tudi pred politično nestabilnostjo.

Ob vsem tem pa bodo tudi v ameriškem Texasu proizvodnjo povečal z 2,8 milijona sodčkov na 3,3 milijona sodčkov.

Na Banko Slovenije vlada morda res nima neposrednega vpliva, ko gre za vprašanje kreditiranja občanov, na cene naftnih derivatov pa ga še kako ima.

Vse to pa bo zatem, ko bo cena nafte padla pod 50 dolarjev za sodček znova uničilo vrsto manjših podjetij. In šele takrat se bodo cene morda dvignile.

Uradnikom, ki v Sloveniji preračunavajo cene in odkrivajo razloge za povečevanje cen naftnih derivatov bo zato potrebno precej kreativne matematike, če bodo želeli cene napihovati še v prihodnje.

Glede na to, da so cene naftnih derivatov že vrsto let višje kot na primer v Avstriji, pa je zelo verjetno, da jim bodo njihovi triki znova uspeli.

Kako dolgo pa, je pa že drugo vprašanje.

Tudi v Franciji so bile na primer cene goriva dolgo časa na podoben način »usklajevane« navzgor, vse dokler se niso začeli protesti rumenih jopičev, prav zaradi cen goriva. Potem so hitro ugotovili, da se jih da tudi zmanjšati. Ampak prepozno.

In po letu dni protesti rumenih jopičev še zmeraj – trajajo.

Morda zato ob vsej politični nestabilnosti v državi ne bi bilo napačno, če bi slovenska vlada, vsaj glede na cene nafte, še pravočasno ujela svetovne trende.

Ker na Banko Slovenije vlada morda res nima neposrednega vpliva, ko gre za vprašanje kreditiranja občanov, na cene naftnih derivatov pa ga še kako ima.