REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

So tankerje, ki prevažajo savdsko nafto, v Perzijskem zalivu napadli z daljinsko vodenimi plovili?

So tankerje, ki prevažajo savdsko nafto, v Perzijskem zalivu napadli z daljinsko vodenimi plovili?Napadi na tankerje v Perzijskem zalivu

V napadih na štiri tankerje, ki so se zgodili včeraj v Perzijskem zalivu, so bili po zadnjih podatkih poškodovani trije tankerji. Tankerji so bili zasidrani blizu pristanišča Fadžajrah (Fujairah), vsaj eden pa bi moral nafto odpeljati v ZDA.

Naftovodi Savdske Arabije naj bi že utrpeli škodo tudi zaradi napadov z droni.

Ladje so bile na poti v savdsko pristanišče Ras Tanura, kjer naj bi jih natovorili z nafto, ko so ju v nedeljo zjutraj napadli. Nafto naj bi prepeljali ameriškim strankam savdskega naftnega podjetja Saudi Aramco.

Vse več je ocen, da so poškodbe v višini vodne linije nastale s pomočjo eksploziva, čeprav so najprej sporočili, da jih je pred obalo Združenih arabskih emiratov zadel neznani objekt. Pojavili so se tudi že prvi posnetki poškodb.

Poškodba takerja Vir:Twitter
Poškodbo je najverjetneje povzročila eksplozija.

Zaradi ameriških ukrepov proti Iranu in groženj s pošiljanjem bojne skupine, na čelu katere je letalonosilka, v Perzijski zaliv, se v zahodnih medijih sicer že vrstijo obtožbe o tem, da naj bi bil za te »sabotaže« odgovoren Teheran ali pa njegovi regionalni zavezniki.

Posnetki kažejo, kako ima norveški tanker Andrea Victory res veliko luknjo na trupu. Vendar pa poškodba ni vplivala na odtekanje nafte. Ameriške obveščevalne agencije so sicer že prejšnji teden opozarjale, da bi Iran lahko pričel izvajati nekatere akcije v strateško pomembnem Hormuškem zalivu.

Po nekaterih ocenah bi lahko za napadi stala tovorna ladja iranske revolucionarne garde.

Pri preiskavi napadov na ladje v Združenih arabskih emiratih sodelujejo tudi ameriški preiskovalci. Savdski minister za energetiko Khalid Al-Falih je dejal, da sta tudi najmanj dva savdska tankerja »utrpela veliko škodo«, ne da bi navedel, kaj je povzročilo poškodbe. Šlo naj bi za tankerja Amjad and Al Marzoqah.

Da so poškodbe rezultat eksploziva poroča tudi The Drive.

Po nekaterih ocenah bi lahko za napadi stala tovorna ladja iranske revolucionarne garde. Takšne ladje naj bi na krovu prevažale tudi manjše hitre čolne, primerne za tihotapljenje ali napade, ali pa bi lahko bile celo »ladje-matere« s katerih bi lahko lansirali z eksplozivom napolnjena daljinsko vodena plovila, napolnjena z eksplozivom. Ena od takšnih ladij je tudi Saviz.

Napetosti so se povečale zatem, ko so ZDA v Perzijski zaliv poslale novo bojno skupino ladij, Iran pa je leto dni zatem, ko so ZDA že odstopile od jedrskega sporazuma z Iranom - odstopil od dela sporazuma. Sporazum, ki ga članice EU in Rusija ter Kitajska sicer še vedno podpirajo bi lahko zaradi pritiskov ZDA propadel že v 60 dneh od iranske napovedi, da odstopa od dela sporazuma.

Mesto napada Vir:Mail on Sunday
Mesto napada (zvezda - eksplozija) pred obalo UAE v Omanskem zalivu ter položaj ameriške letalonisolke USS Lincoln pred obalo Irana.

Hkrati pa so iz Irana prišle napovedi, da bi lahko vso ameriško floto »zbrisali z enim samim izstrelkom.« Svet za sodelovanje zalivskih držav je ocenil, da pomenijo napadi »resno eskalacijo.«

Iran bi lahko z »ladij-mater« lansiral z eksplozivom napolnjena daljinsko vodena plovila, napolnjena z eksplozivom.

Tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva v Teheranu je opozoril tudi pred »avanturami« tujih akterjev, ki da želijo ogroziti varnost na morju. »Incidenti v Omanskem zalivu so nevarni in obžalovanja vredni,« je dejal Abas Musavi.

ZDA po poročanju New York Timesa zaradi Irana že razmišljajo o napotitvi 120.000 vojakov na Bližnji vzhod. ZDA naj bi se za napotitev vojakov odločile v primeru iranskega napada ali če bo Teheran pospešil delo na jedrskem orožju. Po navedbah anonimnih virov načrti ne vključujejo poziva h kopenskemu napadu na Iran.

Iranska ladja s hitrimi čolni
Ladja Iranske revolucionarne garde s hitrimi čolni na svojem krovu.

Za napad na Iran bi potrebovali precej večje število vojakov.

Pošiljanje 120.000 vojakov je sicer približno enaka tisti številki napotenih sil, ko je ameriška administracija pod vodstvom takratnega predsednika Georga Busha leta 2003 napadla Irak.

Zadnje informacije pa govorijo o tem, da naj bi naftovodi Savdske Arabije utrpeli škodo tudi zaradi napadov z droni.

Prav Savdska Arabija pa se je v dogovoru z ZDA ponudila, da bo na svetovnem trgu nadomestila nafto, ki je Iran ne bo mogel več prodati zaradi sankcij …

Komentarji