Včeraj je bil 11. november, dan, na katerega se je leta 1918 ob 11 uri končala prva svetovna vojna. Toda v Sloveniji se tega datuma, zanimivo, ni spomnil praktično nihče od najpomembnejših politikov in prav tako nihče v osrednjih medijih. To morda ni le naključje...
četrtek, 12. november 2026 leto 31 / št. 316
Pariz v paniki: Berlin bi lahko z uporabo raket dolgega dosega proti Rusiji povzročil jedrsko vojno v Evropi
Francija zahteva od Nemčije pojasnilo, kdaj bi proti Rusiji uporabila »natančne napade dolgega dosega«, da bi se izognila jedrskemu povračilu in odgovornosti Elizejske palače.
Neprijetni spomini: V Sloveniji molk ob obletnici konca prve svetovne vojne, v Srbiji povsem drugače
Vsem je očitno, da nobene omejitve ne morejo odvrniti Rusije od njene suverene poti razvoja, je poudarila visoka uradnica ruskega ministrstva za zunanje zadeve (MZZ).
Britansko veleposlaništvo in Društvo novinarjev Slovenije sta slovenskim novinarjem ponudili brezplačno delavnico o boju proti potvorjenim novicam.
Novela zakona o volilni in referendumski kampanji, ki so jo 10. novembra vložili koalicijski poslanci temelji na dobri osovni ideji – da tuji denar nima kaj iskati v odločanju o slovenskih zakonih. Toda v sedanji obliki ne bi prestal sodnega preverjanja na ustavnem in Sodišču EU.
Po slovesnosti so družino Biden pred kolidžem pričakali propalestinski demonstranti, ki so protestirali proti podpori nekdanjega ameriškega predsednika Izraelu med njegovim mandatom.
Prekinitev dobav bi bila lahko logična posledica sankcij – če bi bila Rusija izključena iz sistema SWIFT podjetja ne bi mogla prejemati plačil, v tem primeru pa seveda ne bodo dobavljala plina.
Ameriška mornarica tekmuje s kitajsko, glavna nagrada pa je lovsko letalo F-35C Lightning II, ki je v ponedeljek ob pristanku strmoglavilo v Južnokitajskem morju.
Nobeden od veleumov, ki branijo dejansko slovensko priznanje Tajvana kot države – in takšnih je bilo v SDS zmeraj veliko – ni niti pomislil na to, da bi slovenska podjetja zaradi takšne prakse lahko imela težave zaradi kitajskih »sekundarnih sankcij.«
Nemčija se še desetletja po koncu druge svetovne vojne glede Rusije obnaša precej drugače kot njene zahodne zaveznice v NATO. V Ukrajini pa to vzbuja mešane občutke...
Iz izjav ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova je mogoče razbrati, da se je z ZDA in zvezo NATO v prihodnje mogoče pogovarjati »le še o manj pomembnih zadevah.«
Po več kot dveh mesecih se je končala »afera Masleša«. Šlo je za poskus »medijskega umora« z neresnicami, ki pa je Luki Peršu in medijem, ki so ponavljali njegove neresnice - znova spodletel.
Spor se je sprožil, ko je Litva Tajvanu dovolila, da tam odpre de facto veleposlaništvo, kar je razjezilo Peking, ki vidi Tajvan kot del svojega ozemlja. Po isti poti pa želi tudi slovenska vlada…
V zadnjih nekaj letih so v podjetju podprli vsaj 80 nevladnih organizacij po Sloveniji, sodelujejo pa tudi z več kot 70 % občinskih organizacij iz Kanala ob Soči.
Najbogatejši Zemljan Elon Musk je znan po tem, da se s svojimi tviti rad igra tako, da vpliva na cene – včasih delnic, vse bolj pogosto pa tudi kriptovalut. In pravkar se je znova poigral...
Tistih »nekaj manj pomembnih razlik pri poimenovanju« je postalo tako pomembnih, da Litva, ki je prva naredila korak, zaradi katerega ceno plačuje tudi slovensko gospodarstvo, že razmišlja o delni spremembi svoje kratkovidne odločitve.