Znanemu hrvaškemu novinarju zaradi obsodbe zločinov poslali več kot petdeset groženj s smrtjo

Znani hrvaški novinar in teolog Drago Pilsel, urednik portala Autograf.hr, ki je mladost preživel v Argentini in nato postal kritik hrvaškega obujanja ustaštva, je sporočil, da je policiji prijavil grožnje s smrtjo zato, ker je v zadnjih dveh tednih prejel preko Facebooka več kot petdeset groženj in žaljivk.

"Po tem, ko mi je bilo v petek, 17. avgusta poslano sporočilo s sliko ustaša, ki drži zaklano glavo Srba, sem bil prisiljen poklicati policijo, ki je nato prišla k meni na dom", pravi Pilsel in dodaja, da se je policija v primeru groženj s smrtjo novinarjem dolžna obrniti na državno tožilstvo po uradni dolžnosti.

Pilsel je o dejstvu, da je postal tarča resnih napadov in groženj, obvestil tudi predsednika Hrvaškega novinarskega združenja. Hrvaška policija je neuradno potrdila, da je prejela prijavo zaradi groženj in začela kriminalistično preiskavo, vendar ni želela odkriti nobenih podrobnosti.

pilseldrago2.jpg

Pilsel poudarja, da so se napadi nanj začeli potem, ko ga je vidnejši član vladajoče HDZ Andrija Hebrang obtožil prek portala Direktno.hr za "onesnaženje (hrvaškega) medijskega prostora", ter da je "ponarejevalec za račun poražene strani", da "fabricira laži", da je "simpatizer agresorske armade", da je "storil zločin proti resnici", da "dobro živi od judeževega denarja iz tujine", in podobnih.

"To so težke klevete in žalitve z namenom, da me označijo za sovražnika Hrvaške. De facto se je še iste noči, po teh Hebrangovih obrekljivih besedah, proti meni začela nova, od tedaj, ko imam profil na Facebooku, najbolj nasilna in sovražna kampanja proti meni", pravi Pilsel.

Pilsel razlaga, da je vse to Hebrangovo maščevanje zaradi tiskovne konference, ki sta jo on (Pilsel) in predsednica zagrebške Dokumente Vesna Teršelič organizirala v začetku avgusta v prostorih Hiše človekovih pravic v Zagrebu v zvezi z nepreganjanjem vojnih zločinov v vasicah Komić in Poljice pri Udbini.

Drago Pilsel je sicer rojen v Argentini v družini hrvaških emigrantov, ki je malikovala ustaštvo; študiral je teologijo, strojništvo, novinarstvo, zgodovino latinskoameriške politične misli, literaturo in krščansko duhovnost, na koncu pa postal pripravnik duhovščine Reda manjših bratov. Maja leta 1989 se je preselil na Hrvaško, januarja 1991 pa je pričel delati v okviru Reško-senjske nadškofije.

Po izginotju brata Branka Pilsla, člana 4. brigade ZNG v domovinski vojni, je Drago zapustil duhovniški stan. Pridružil se je isti enoti, v kateri je izginil njegov brat. Je udeleženec domovinske vojne na Hrvaškem, toda po vojni se je začel ukvarjati z novinarstvom in odkrito govoriti ter raziskovati zločine nad Srbi, storjene na hrvaški strani.

Je eden od ustanoviteljev hrvaškega Helsinškega odbora (HHO). Kot pripadnik HHO je pomagal dostojno pokopati usmrčene Srbe v Liki in popisovati zločine hrvaške strani po operaciji Nevihta. Med prvimi je govoril o vojnih zločinih storjenih nad Srbi na osvobojenih območjih Hrvaške.

Večkrat je kritiziral škofe in katoliško cerkev na Hrvaškem, ter aktualno oblast.

V Insajderju.com smo tudi poročali, kako je nedavno spregovoril tudi o vsakoletni manifestaciji v Pliberku in o tem, zakaj ga je strah, da se bo »ogenj neoustaštva« ponovno razplamtel v Hrvaški. Pojasnil je tudi, zakaj je prepričan, da zagrebškega nadškofa in kardinala Alojzija Stepinca ne bi smeli razglasiti za svetnika.

pilseldrago.jpg

»Jaz sem član Antifašistične lige Republike Hrvaške in te dni sva se o tem pogovarjala predsednik Zoran Pusić in jaz. Mislim, da bi bilo treba poslati tudi nekakšen apel hrvaškemu Saboru in organizatorjem komemoracije v Pliberku. Kdorkoli namreč pogleda spomenik iz leta 1987, tisti veliki kup kamenja, desno od oltarja, ta lahko vidi, da sta na tem kamnu zapisani dve besedili, eno v nemščini in drugo v hrvaškem jeziku – ti besedili pa sta različni. V nemščini piše: 'V čast umrlim Hrvatom. Maj 1945.' Medtem pa v hrvaščini piše: 'V čast in slavo Hrvaški vojski. Maj 1945.' Ustaška vojska ni in ne more biti isto kot hrvaška vojska. Mislim, da je to besedilo treba čim prej spremeniti, ker to preprosto žali vse, ki želijo spoštovati ustavo Republike Hrvaške. Ustaška vojska namreč ne more biti nekaj istega kot vojska narodno-osvobodilne vojne, ki je zmagala v drugi svetovni vojni in ne more biti enaka hrvaški vojski danes. To je nesprejemljivo!,« je ocenil novinar in urednik.

V Hrvaški mu nekateri skrajneži zamerijo tudi javno obsodbo ustaškega režima, pa čeprav je Hrvaška »uradno« država, ki je utemeljena na antifašističnem boju. To piše celo v njeni ustavi. Pilsel se zavzema za javno in uradno opravičilo žrtvam ustaškega režima.

»Mi, kot je Karl Jaspers pisal leta 1946 Nemcem, morda nismo odgovorni za te zločine v smislu kazenskega zakonika, vendar smo moralno krivi in se moramo kot narod opravičiti za te grozne zločine ustašev. Episkopat, ki deluje na ozemlju Hrvaške tega ni naredil. Če bi to naredili, če bi se zgodovinopisje s tem bolj resno ubadalo v času vseh teh let po samostojnosti, če bi bilo nekaj dialoga med zgodovinarji ene, druge ali tretje strani, če bi se pogovarjali tudi z Židi, potem bi se sedaj morda lahko bolj mirno pogovarjali o Stepincu… Veliko slabega je bilo narejenega, predno je Stepinac ob koncu aprila napisal okrožnico in narod pozval na podporo NDH! On je bil torej leta 1941 nem in slep. Moramo ponoviti: nacionalizem ga je prevzel in zato je molčal o taboriščih Jadovno in Jasenovac, vse dokler mu niso ubili osem duhovnikov leta 1942. Ko se nekdo razglasi za svetnika, potem mora biti za primer, ne samo za Hrvate, pač pa primer za vse katolike v svetu, v Pragi in v Santiago de Chileu in Tokiu. Stepinac pa to na žalost - ni,« je v intervjuju za RFE ocenil Drago Pilsel.