Vrh G20: vsi v napetem pričakovanju vsaj začasnega »premirja« v gospodarski vojni med ZDA in Kitajsko

Na Japonskem se je v Osaki s pozdravnim nagovorom japonskega premierja Šinza Abeja uradno začel dvodnevni vrh skupine gospodarsko najpomembnejših držav G20.

Uraden cilj srečanja je »krepitev globalnega ekonomskega sodelovanja«, kar pa je ob vseh carinskih barierah, ki so jih v zadnjem času uvedle ZDA, v odgovoru na njihove ukrepe pa tudi druge države, – težko dosegljiv cilj.

Poleg tega bodo voditelji razpravljali še o povečanju zaposlovanja, investicijah, inovacijah in umetni inteligenci ter ženskah na delovnih mestih. Predvsem Tokio si želi, da bi dosegli tudi dogovor o omejevanju onesnaževanja, vsaj zoper velike količine plastike v morjih.

Precej srečanj naj bi se odvijalo tudi dvostransko. Najpomembnejša so seveda srečanja med predsednikom ZDA Donaldom Trumpom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, med Putinom in kitajskim predsednikom Xi Jinpingom ter kitajskim predsednikom in predsednikom ZDA.

Predsednik ZDA je že napovedal veliko »zmanjšanje carin« v trgovini z Indijo, kjer sta obe državi prav tako nedavno dvignili nove carinske bariere.

Kot je dejal Putin, je prepričan, da je srečanje s Trumpom dobra priložnost za nadaljevanje dialoga po lanskem vrhu v Helsinkih, kjer sta se voditelja nazadnje sestala. To je tudi njun prvi sestanek, potem ko je Trump decembra lani odpovedal pogovore ob robu srečanja G20 v Argentini.

Od takrat sta predsednika enkrat govorila po telefonu, in sicer maja letos.

Trump je tokrat Putina pred novinarji – vendar je bilo vse videti kot šala – tudi pozval, da naj se ne vmešava v ameriške predsedniške volitve, ki bodo prihodnje leto. »Ne vmešavajte se v volitve,« je dejal z nasmeškom na obrazu, nato pa se je obrnil k Putinu, a kar mu je rekel, ni bilo mogoče slišati.

Zanimivo je tudi, da je medtem ruski delniški trg po poročanju NY Timesa postal »eden najbolj vročih ta trenutek«, saj se je cena delnic v povprečju dvignila za 28 odstotkov.

Deloma zaradi naraščanja cen nafte, deloma pa to izkazuje prepričanje, da ameriške sankcije ne bodo škodile ameriškemu gospodarstvu.

Tudi ameriški odnosi z EU so - toda zgolj na videz - dobri.

»Imamo zelo zelo dobre odnose,« je dejal Trump, ki se je srečal tudi z nemško kanclerko Angelo Merkel in jo označil za svojo dobro prijateljico: »Ona je fantastična oseba, fantastična ženska in vesel sem, da je moja prijateljica.«

Pred prihodom v Osako je sicer trdil, da Evropa obravnava ZDA »slabše kot Kitajska.«

Vse seveda najbolj zanima, ali bo prišlo do preboja v dogovorih kitajskega in ameriškega predsednika. Ameriški predsednik je namreč že grozil, da bo uvedel dodatne carine na kitajsko blago v vrednosti več kot 300 milijard dolarjev, pred srečanjem pa je javno zatrdil, da je šlo kitajsko gospodarstvo zaradi njegovih carin »že v kanalizacijo« - kar seveda ni res.

Res je, da so carine ZDA prispevale k zmanjšanju gospodarske rasti Kitajske, ki pa je s preko 6–odstotno rastjo letno še vedno ena od največjih v svetu.

Po nekaterih informacijah naj bi kitajski predsednik od ameriškega zahteval, da se najprej prekine gonja proti podjetju Huawei, da bi nato dali pogajalcem čas, da v naslednjega pol leta dokončajo trgovinski sporazum med ZDA in Kitajsko. Le-tega naj bi tudi Donald Trump že potreboval pred novimi predsedniškimi volitvami.

Po navedbah ameriških virov naj bi bil sporazum že »dogovorjen v 90 odstotkih«.

Ni pa jasno, ali bo Trump pristal na zahtevo kitajskega predsednika, je pa zelo verjetno, da bosta obe državi sklenila nekakšno »premirje«, o tem pa naj bi tudi izdali dve ločeni sporočili in ne eno skupno. Kar prav tako kaže, da so razlike med Kitajsko in ZDA glede na odprta trgovinska vprašanja še vedno precejšnje.

Trump je dejal, da pričakuje produktivne pogovore s kitajskim kolegom: »Mislim, da bo produktivno. To bo zelo razburljiv dan.«

Trump in Xi se bosta predvidoma srečala v soboto. Premirje bi pomenilo, da ZDA ne bi uvedle višjih carin na dodatnih 325 milijard dolarjev uvoza iz Kitajske, s čimer je med pogajanji grozil Trump.

Ob že uvedenih 25-odstotnih carinah za 250 milijard dolarjev uvoza bi to pomenilo višje ocarinjenje praktično vsega uvoza iz Kitajske.

Kitajska bi lahko vrnila udarec s prepovedjo izvoza redkih kovin in zemljin, ukrepi proti »neverodostojnim podjetjem« iz ZDA, zavračanjem kupovanja ameriških obveznic, odpiranjem gospodarstva za druge države in razvijanjem lastnih proizvodov tam, kjer je še odvisna od uvoza.