REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

V Republiki srbski je z žandarmerijo zadišalo po vojski

V Republiki srbski je z žandarmerijo zadišalo po vojskiŽandarmerija - Republika srbska

Po novem bodo za varnost državljanov skrbele tudi enote žandarmerije, vendar v sosednji  Federaciji BiH opozarjajo na »militarizacijo« policije v Republiki srbski.

V srbski entiteti BiH so žandarmerijo predstavili na uradni slovesnosti, novo enoto policije pa opisujejo kot reorganiziran del že obstoječe interventne enote, ki bo zaradi stalne pripravljenosti in boljše opreme učinkoviteje zagotavljala varnost vseh državljanov.

Poleg terorizma in kriminala naj bi enota služila tudi za zavarovanje pred nezakonitimi migracijami.

Sestavljajo jo večinoma mladi policisti, ki so se šolali na Policijski akademiji.

Samo da se ve, gledali bomo in čakali na priložnost, da oblikujemo rezervno sestavo policije.

Predsednica Republike srbske Željka Cvijanović je dejala, da je ta dan »velik dan in korak pri krepitvi MNZ-ja in stabilnosti Republike srbske.«

Član predsedstva BiH Milorad Dodik pa je dejal, da Republika srbska ne bo odstopila od oblikovanja rezerve sestave policije.

»Samo da se ve, gledali bomo in čakali na priložnost, da oblikujemo rezervno sestavo policije. To je najboljši način zavarovanja in obrambe ozemlja. To ni izven Daytona, to je omejeno samo z našimi materialnimi sredstvi, ne pa z voljo Sarajeva,« je dejal Dodik.

Bosna in Hercegovina, Sarajevo

V zadnjem času so sicer napetosti med Republiko srbsko in oblastmi v Sarajevu znova nekoliko povečane.

Stranka demokratske akcije (SDA) je namreč kot stranka večinskega, bošnjaškega naroda sprejela novo deklaracijo, ki se zavzema za državo BiH, v srbskem delu države pa to vidijo kot poskus unitarizacije in majorizacije.

V SDA namreč želijo, da se »skozi spremembe ustave BiH definira kot demokratična, regionalizirana, pravna in socialna država pod nazivom Rebublika Bosna in Hercegovina« s tremi nivoji oblasti in Sarajevom kot svojim centrom. To ni sicer nič novega, toda kritiki v srbskem delu BiH ocenjujejo, da je nastala na podlagi Islamske deklaracije Alije Izetbegovića.

Nevdavno so v Republiki srbski celo odstavili podpredsednika skupščine Senada Bratića iz SDA, ker je podprl to deklaracijo, ki je po oceni skupščine »direktno usmerjena proti interesom Republike srbske in globoko posega v obstoječo državno ureditev Bosne in Hercegovine, v kateri je zagotovljen status RS in srbskega naroda kot konstitutivnega.«

Razprave o ureditvi Bosne in Hercegovine so sicer že od njenega nastanka leta 1995 pravo politično minsko polje.

Razprave o ureditvi države so sicer že od njenega nastanka leta 1995 pravo politično minsko polje.

V Republiki srbski vidijo to zadnjo deklaracijo SDA kot poskus ukinitve njihove entitete.

Po drugi strani država že leto dni od volitev nima vlade, zaradi nesoglasij med političnimi strankami.

Oblikovanje žandarmerije so zato kritizirali tudi v Federaciji BiH.

BiH, žandarmerija
BiH, žandarmerija

 »Enota ne bo vplivala na notranje ministrstvo Republike srbske, lahko pa pogreje razmere, skrha medčloveške odnose in zaseje strah med povratniki,« je povedal Aljoša Čampara, bosansko-hercegovski notranji minister. Dejal je tudi, da bodo v Federaciji BiH imeli »zmeraj odgovor na kakršnokoli rušenje ravnotežja« v policijskih silah.

V Federaciji BiH bodo imeli 'zmeraj odgovor na kakršnokoli rušenje ravnotežja' v policijskih silah.

Kritiki v BiH pa tudi mediji, ki jih financirajo ZDA in zahodne države (RFI) so sicer opozarjali tudi na dejstvo, da naj bi bila policija Republike srbske že med vojno v BiH (1992-1995) odgovorna za številne zločine in da zato nova enota za Bošnjake ne predstavlja »nič ohrabrujočega.«

Po prevladujočih ocenah v bošnjaško-hrvaški federaciji BiH gre dejansko za »blažjio obliko vojske« in za »dodatno militarizacijo Republike srbske«, ki bi lahko služila političnim ciljem, kajti Milorad Dodik zelo pogosto govori o samostojnosti in združitvi s Srbijo.

V tem trenutku je to sicer še neuresničljiv cilj, toda v Republiki srbski računajo, da bi ga na temelju načela samoodločbe, tudi zaradi trenda odcepitev ali poskusov odcepitev v Evropi nekega dne lahko tudi uresničili, še posebej v primeru, če bi v BiH prevladale centralistične tendence.

Komentarji