Balkanski sod smodnika spet tli? V Bosni odkrili spomenik ustaški NDH

V bosanskem mestecu Posušje so pred kratkim odkrili spomenik bojevnikom padlim v prvi in drugi svetovni vojni, kar je hitro sprožilo burne razprave na družbenih omrežjih.

 "Je zelo malo krajev na svetu, kjer je zanikanje holokavsta del uradne politike, kot se to dogaja v delih BiH pod oblastjo hrvaške HDZ", je twittnil ogorčeni Emir Suljagić, ob fotografiji spomenika "v obliki NDH, satelita nacistične Nemčije, odgovorne za koncentracijsko taborišče Jasenovac, med drugim."

Tudi bosanski portal Klix.ba  opozarja, da oblika spomenika domnevno "posvečenega borcem za hrvaško svobodo", ki je bil odkrit 13. avgusta v Posušju spominja na nekdanje ozemlje Neodvisne države Hrvaške (NDH), kvislinške tvorbe iz časa druge svetovne vojne, katere ustanovitev je podpiral nemški nacistični režim.

Glede na dejstvo, da sta na razvpitem spomeniku ozemlju NDH "pripojeni" tudi celotna Istra in Dalmacija, so komentatorji izpostavili, da gre tukaj za "mokre sanje" potomcev nekdanjih ustašev, ker gre za zemljevid NDH v trenutku njene razglasitve dne 10. aprila leta 1941, ko je ta nekdanja marionetna tvorba nastala na območju današnje Hrvaške ter Bosne in Hercegovine, po razpadu Kraljevine Jugoslavije.

Omenjenega dne je namestnik vodje ustašev Slavko Kvaternik razglasil NDH z blagoslovom Hitlerjevega Tretjega rajha in fašistične Italije Benita Mussolinija, ki sta okupirala ta del Jugoslavije. Na papirju je bila NDH kraljevina, ki naj bi jo vodil kralj Tomislav II. Savojski, v resnici pa ni imel nobenih pravih pooblastil in ga med drugo svetovno vojno sploh ni bilo na Hrvaškem. Pravi voditelj države je bil ustaški"poglavnik"Ante Pavelić.

Geografsko je NDH zavzemala večji del današnje Hrvaške, toda Istra, Kvarner in Dalmacija so v maju leta 1941 po Rimski pogodbi pripadle Italiji, medtem ko sta Međimurje in južna Baranja postali del Madžarske.

NDH je zajemala tudi celotno današnjo Bosno in Hercegovino.

Hrvaški mediji, ki so poskusili opravičiti postavitev spornega spomenika so trdili, da gre za spomenik "vsem hrvaškim žrtvam" in da je oblika spomenika enaka obliki BiH in Hrvaški, ki naj bi bili "ločeni", vendar je očitno, da na spomeniku ni opaziti nobene meje med BiH in Hrvaško. Res pa je, da je sedanja oblika spomenika enaka obliki prvotne NDH.

Malo je znano, da je NDH obsegala tudi del slovenskega teritorija. Pod hrvaško oblastjo se je leta 1941 znašlo pet slovenskih naselij: Bregansko selo (danes se imenuje Slovenska vas), Nova vas pri Bregani (danes Nova vas pri Mokricah), Jesenice na Dolenjskem, Obrežje in Čedem. Gre za ozemlje, veliko približno 20 kvadratnih kilometrov, na katerem je takrat živelo okrog 800 prebivalcev.

Kot je znano je bil zločinski načrt ustaške NDH uničenje srbskega, judovskega ter romskega prebivalstva na tem ozemlju. Zanje so obstajala koncentracijska taborišča, med njimi je najbolj zloglasno koncentracijsko taborišče Jasenovac, kjer so na grozovit način ubili na tisoče Srbov, Judov in Romov ter številne antifašiste hrvaškega rodu.

Samo Posušje je geografsko pripadalo NDH in je kljub svoji majhnosti prispevalo kar nekaj bojevnikov ustaški državi. Tako je bil tudi novi spomenik, ki poveličuje NDH, zgrajen po zasnovi katoliškega svečenika Marija Knezovića, poroča portal posusje.net.

Ob blagoslovitvi spornega spomenika je plapolala tudi belo-rumena zastava Vatikana, opozarjajo očividci preko družbenih omrežjih.

Samo Posušje je mesto in občina v Županiji (okrožju) Zahodno-hercegovskemu v Bosni in Hercegovini, ki pokriva površino 461 km² in se nahaja na križišču cest Mostar - Imotski - Split, Mostar - Tomislavgrad - Livno in Ploče - Ljubuški - Travnik. Po zadnjem popisu prebivalstva iz leta 1991 je štelo 17.134 prebivalcev, od katerih je bilo celo 99,00 % Hrvatov, kar pomeni, da je Posušje ena od dveh občin v BiH z največjim odstotkom tam živečih Hrvatov.

Pri odkritju spornega spomenika so bili navzoči številni prebivalci in visoki gostje, med ostalim minister veteranov Zahodno-hercegovskega okrožja Mladen Begić, ki ga ni begala NDH-oblika spomenika. Da je ustaštvo še kako živo v teh krajih, priča tudi uradna zastava mesta Posušje, ki vsebuje "ustaško šahovnico", ki se začne z belim kvadratom v zgornjem levem kotu, za razliko od zastave sodobne Republike Hrvaške, ki se začne z rdečim kvadratom. 

Da v BiH v zadnjih časih znova nevarno tli t. i. balkanski sod smodnika, priča tudi opozorilo, da je bila kljub številnim obsodbam in kritikam v Mostarju včeraj počaščena 25. obletnica ustanovitve tako imenovane Hrvaške Republike Herceg-Bosne, ki je bila hrvaška tvorba (z glavnim mestom v Mostarju) iz leta 1991 in se je prizadevala za odcepitev od BiH in priključitev Hrvaški.

"Kljub številnim kritikam in obsodbam, pa tudi sodbi Haaškega sodišča o pomenu t. i. Herceg-Bosne, je bila s polaganjem vencev in prižiganjem sveč ter slavnostno akademijo zaznamovana 25. obletnica ustanovitve t. i. Herceg-Bosne pod okriljem Hrvaške narodne stranke BiH", poroča Klix.ba v rubriki "Kritike in obsodbe".

Vence so ob spomeniku hrvaškim braniteljem pred Hrvaškim domom položili delegacija Republike Hrvaške ob navzočnosti predstavnikov Hrvaškega narodnega sabora (HNS) BiH. Slovesnosti so se udeležili številni visoki uradniki, med njimi član predsedstva BiH, predsednik HNS in HDZ v BiH Dragan Čović ter predsednik glavnega odbora HNS Božo Ljubić, predsednik Federacije Bosne in Hercegovine Marinko Čavara in predsednik Hercegovsko-neretvanske županije Nevenko Herceg.

Ljubić je novinarjem povedal, da je 28. avgust zelo pomemben datum za Bosno in Hercegovino, zlasti za hrvaški narod, ker je, kot je dejal, "hrvaška skupnost oziroma Hrvaška Republika Herceg Bosna odločilno prispevala k obrambi integritete BiH".

"Politiki, ki so danes praznovali ustanovitev tako imenovane Herceg-Bosne, niso želeli komentirati sodbe Haaškega sodišča in 111 let zapora za obtožene generale in uradnike te zločinske tvorbe", je včeraj poročal Klix.ba.

Portal spominja na dejstvo, da je bila ideja t. i. Herceg-Bosne obsojena novembra lani v Haagu, vendar je en del Bosne in Hercegovine to obletnico ustanovitve te tvorbe včeraj praznoval kot velik praznik.

"Naši sogovorniki so to shizofreno situacijo komentirali kot največjo napako današnjih promoterjev te ideje iz črnega obdobja v zgodovini te države", zato so "današnjo slovesnost v počastitev spomina na Herceg-Bosno imenovali za 'juriš v preteklost'", ker "poveličevanje t. i. Herceg-Bosne pomeni tudi poveličevanje uničujoče ideje taborišč in pobojev", opominja bosanski portal.