REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Slovenija že popušča Zagrebu: Pahor v Šibeniku enostransko podprl in prejudiciral sprejem Hrvaške v schengen

Slovenija že popušča Zagrebu: Pahor v Šibeniku enostransko podprl in prejudiciral sprejem Hrvaške v schengenBorut Pahor in Kolinda Grabar Kitarović

Predsedniki Avstrije, Hrvaške in Slovenije Alexander Van der Bellen, Kolinda Grabar Kitarović in Borut Pahor so se v Šibeniku udeležili rednega letnega srečanja trilaterale.

Pri tem je slovenski predsednik Pahor v svojem značilnem slogu odigral dve vlogi hkrati: po eni strani je ponovno pozval uradni Zagreb, naj uveljavi arbitražno razsodbo, po drugi strani pa je z drugo roko (in svojimi nepremišljenimi izjavami) Hrvaški na široko odprl vrata v schengenski sporazum.

Ni dvoma, da bo Hrvaška nove, nepremišljene izjave predsednika Boruta Pahorja še enkrat dobro izkoristila.

Pri tem je še posebej pomembno to, da imajo besede predsednika države tudi zavezujočo moč in so včasih lahko sprejete tudi kot »enostranske ustne pogodbe.«

Ni dvoma, da bo Hrvaška nove, nepremišljene izjave predsednika Boruta Pahorja še enkrat dobro izkoristila.

Predsednik Slovenije je namreč dejal, da bi s tem, če bi uradni Zagreb še pred vstopom v schengen sprejel arbitražno razsodbo, vlada premierja Andreja Plenkovića »olajšala odločitev slovenske vlade« o vstopu Hrvaške v schengen.

Borut Pahor in Kolinda Grabar Kitarović

Ob tem je dodal, da mora Hrvaška kot kandidatka za vstop v schengen »predvsem izpolniti vse tehnične kriterije in pogoje.«

Obenem je izpostavil, da s svojimi današnjimi izjavami ne namerava prejudicirati nobene odločitve slovenske vlade.

Ta bo »prej ali slej morala o tem sprejeti neko odločitev, potem ko bo Evropska komisija ocenila, da je Hrvaška blizu tega, da izpolnjuje vse pogoje«, je dejal Pahor.

Tudi takrat bo potreben dialog, a dejstvo po njegovem je, da bi bilo »v vsakem primeru lažje«, če bi Hrvaška izpolnjevala svoje obveznosti glede meje, ki so ji naložene z odločitvijo arbitražnega sodišča.

»To je mogoče neko povabilo našim hrvaškim prijateljem, da o tem razmislijo v naslednjih mesecih,« je dodal Pahor.

Težje ali lažje, to pa je v bistvu vseeno, kajti po Pahorjevem mnenju Slovenija očitno vstop Hrvaške v schengen - bo podprla.

Slovenski vladi bi bilo po Pahorjevih besedah »lažje sprejeti« odločitev, če bi mejo, ki je določena z arbitražno razsodbo, obojestransko tudi označili.

Hrvaška predsednica je ob tem izpostavila, da Hrvaška izpolnjuje tehnične kriterije za vstop v schengen.

Iz vsega zapisanega izhaja, da je Pahor prepričan, da bi Slovenija morala sprejeti Hrvaško v schengen.

Slovenski predsednik je sicer nato zatrdil, da »ni prejudiciral« odločitve slovenske vlade, vendar pa njegove navedbe kažejo, da temu ni tako.

Če je namreč res, da mora Hrvaška za vstop v schengen izpolnjevati predvsem vse tehnične pogoje – ki jih bo Hrvaška, tudi po oceni Evropske komisije, verjetno že kmalu izpolnjevala – potem seveda iz Pahorjeve izjave izhaja, da ni način in ne razloga, da bi Slovenija Hrvaško na poti v schengen lahko blokirala.

Kolinda Grabar Kitarović in Borut Pahor

In če bi izpolnjevanje arbitražne odločbe s strani Hrvaške slovenski vladi zgolj pomagalo, da »lažje« sprejme odločitev o podpori Hrvaške pri vstopu v schengen, potem to seveda logično pomeni, da bo ob nesprejemanju arbitražne razsodbe s strani Hrvaške Slovenija pač malo »težje« - podprla vstop Hrvaške.

Težje ali lažje, to pa je v bistvu vseeno, kajti po Pahorjevem mnenju ga Slovenija očitno - bo podprla.

To pomeni, da je Pahor, čeprav trdi, da ni prejudiciral vstopa Hrvaške v schengen, v tem primeru že posredno zatrdil, da Slovenija Hrvaško vendarle bo podprla pri vstopu v schengen.

Kar pomeni, da je Pahor, čeprav trdi, da ni prejudiciral vstopa Hrvaške v schengen, je v tem primeru že posredno zatrdil, da Slovenija Hrvaško naposled bo podprla pri vstopu v schengen.

Prav tako nikjer ni zaslediti izrecnega pogojevanja – da namreč Slovenija Hrvaške ne bo podprla na poti v schengen, dokler ne sprejme arbitražne odločbe. To je bilo večkrat povedano v preteklosti.

Slovenija torej odstopa od tega pogoja – ni pa jasno, kaj je dobila v zameno?

Očitno – nič.

Ta zadeva pa nakazuje na še več problemov.

Kolinda Grabar Kitarović in Borut Pahor

S tem je predsednik Slovenije na vrhu trilaterale, celo na Hrvaškem, posegel na področje, ki je v domeni slovenske vlade, kar je prva napaka.

Druga je, da je implicitno potrdil, da Slovenija – ne glede na to, kako bo Hrvaška ravnala v prihodnje glede arbitražne razsodbe – ne bo blokirala Hrvaške.

S tem je Sloveniji iz rok izbil še en vzvod pritiska na Hrvaško.

Borut Pahor - čiščenje kopačk

Zanimivo bo videti, ali bo Šarčeva vlada res mirno sprejela Pahorjevo najnovejšo, povsem nepotrebno zunanjepolitično intervencijo.

Tretja napaka je popolna odsotnost slovenskega pogojevanja, (brez arbitražne razsodbe in spoštovanje vladavine prava ni vstopa Hrvaške v schengen!), ki ga je uvedel še prejšnji zunanji minister Karel Erjavec.

Kar pomeni, da je slovensko popuščanje pred diplomatskim pritiskom Hrvaške že lepo vidno na celi črti.

Za razliko od na primer Grčije, ki je Makedonijo blokirala več desetletij, (in vzdržala vse pritiske ZDA in ostalih članic EU, čepav je medtem skoraj bankrotirala!) dokler ni dobila, kar je hotela (spremembo imena Makedonije v Severno Makedonijo), slovenski politiki, ki očitno nimajo pojma o zunanji politiki, predvsem pa so cepljeni proti kakršnemukoli zaznavanju realnosti v mednarodnih odnosih - nadaljujejo s politiko popuščanja (appeasement).

In to na podoben način, z mlačno politiko, ki je bila značilna že za čas Pahorjeve vlade, ko je Slovenija samo za nekaj mesecev »blokirala« Hrvaško, potem pa hitro popustila, ne da bi obveznost Hrvaške, da tudi uresniči arbitražno razsodbo še pred vstopom v EU ali da v primeru spora prizna pristojnost Meddržavnega sodišča v Haagu – sploh zapisali v arbitražni sporazum.

Zanimivo bo videti, ali bo Šarčeva vlada res mirno sprejela Pahorjevo najnovejšo, povsem nepotrebno zunanjepolitično intervencijo.

Na mehčanje slovenskih stališč kažejo tudi odgovori nosilcev list za zadnje, evropske volitve.

Ko so bili javno vprašani, ali podpirajo vstop Hrvaške v schengen, so bili odgovori večine takšni, da so ta vstop pogojevali – in ne samo blago povezovali – s spoštovanjem arbitražne razsodbe s strani Hrvaške.

Primerjava stališč nosilcev evropskih list s Pahorejevimi pokaže očitno razliko – namesto jasnega pogojevanja je iz Pahorjevih besed mogoče razbrati samo blago, milozvočno, ponižno prošnjo, da naj južni sosedje vendarle priznajo veljavnost arbitražne razsodbe.

Nosilec skupne liste SDS in SLS Milan Zver je podpiral vstop Hrvaške v schengen, ko bo ta izpolnila vse potrebne pogoje. Vstop Hrvaške v schengen so podprli tudi v LMŠ, vendar pa je nosilka liste Irena Joveva razlagala, da mora Hrvaška pred vstopom »zadostiti vsem ocenjevalnim kriterijem«.

Nosilka liste SD Tanja Fajon je opozarjala, da je pri tem ključnega pomena tudi spoštovanje vladavine prava, vključno s spoštovanjem in implementacijo arbitražne razsodbe.

»Dokler bo Hrvaška slednje zavračala, pogoji za vstop v schengen niso izpolnjeni,« je dejala.

Da mora Zagreb spoštovati vladavino prava, je zagovarjal tudi nosilec liste SMC Gregor Perič.

Premier Marjan Šarec in predsednik države Borut Pahor, foto: STA

»Dokler Hrvaška krši mednarodno pravo, si je težko predstavljati njen vstop v schengen,« je poudaril Gregor Perič.

Ljudmila Novak, nosilka liste NSi pa je dejala, da njene podpore Hrvaška ne bo imela »dokler ne izpolni vseh varnostnih kriterijev«.

Bolj odločna pa je bila tedaj nosilka liste SAB Angelika Mlinar, ki je poudarila, da »Hrvaška ne more vstopiti v schengen, dokler ne bo spoštovala in implementirala arbitražne razsodbe o meji s Slovenijo.«

Tudi v nekaterih drugih strankah so zagovarjali podobna stališča.

Za slovensko zunanjo politiko je zato zgodovinska sodba samo ena: porazno.

Primerjava teh stališč s Pahorejevimi pokaže očitno razliko – namesto jasnega pogojevanja je iz Pahorjevih besed mogoče razbrati samo blago, milozvočno, ponižno prošnjo, da naj južni sosedje vendarle priznajo veljavnost arbitražne razsodbe, pri čemer bo hrvaška odločitev vplivala le na malce težje ali nekoliko lažje že vnaprej dano strinjanje Slovenije z vstopom Hrvaške v schengen.

Morda pa je to zato, ker slovensko zunanjo politiko namesto realpolitičnega razmisleka vodijo načela iz Antigone, ker, kot nas je podučil predsednik države, smo na svetu zato, da bi »ljubili,« ne pa »sovražili.«

Ampak res škoda, da ta ljubezen ni vzajemna in da zaradi nje Hrvaška ni pripravljena spoštovati mednarodnega prava.

Kako rešiti ta problem? Z množičnim prebiranjem Antigone?

Za slovensko zunanjo politiko je zato zgodovinska sodba samo ena: porazno.

Nedosledno in neresno.