Skupina Wagner(ja): ruski odgovor na ameriški Blackwater

V zadnjih tednih so pozornost mednarodne javnosti pritegnile novice o velikih izgubah ruskih najemniških vojakov, ki se borijo na strani sirskega režima Bašarja al Asada. Najpomembnejša formacija ruskih najemnikov je t. i. Skupina Wagner(ja) (Wagner Group oz. Группа Вагнера).

Wagnerjevci tako predstavljajo nekakšno rusko protiutež ameriškemu Blackwaterju, ki se trenutno imenuje Academi.

Vojaki za življenje

Vse od neuspele afganistanske vojne so bili sovjetski oz. nato ruski vojaki nenehno vpleteni v (predvsem notranje) konflikte proti islamističnim separatistom in teroristom, predvsem na področju Kavkaza, v Gruziji, kot tudi v zadnjem času na Krimu oz. Ukrajini.

Predvsem v zadnjih dveh konfliktih se je pokazala potreba po zanikanju neposrednje vpletenosti Ruske federacije, zato so se pričeli na strani pro-ruskih separatistov v Ukrajini pričeli pojavljati ruski »prostovoljci« kot tudi najemniki.

Ker je najemništvo prepovedano z ruskim kazenskim zakonom, so v tem času pričeli ustanavljati najemniške skupine oz. zasebna vojaška podjetja v tujini, npr. v Hong Kongu, različnih državah Južne Amerike, itd.

Med njimi je bila tudi skupina najemnikov pod vodstvom Dimitrija Valerjeviča Utkina, ki uporablja vzdevek Wagner. Utkin, ki je bil ukrajinski državljan, je vse do leta 2013 bil podpolkovnik in poveljnik specialne brigade v okviru ruske vojaške obveščevalne službe (GRU). Tega leta se je upokojil in se pridružil zasebnemu vojaškemu podjetju Moran Security Group (MSG), ki je združeval ruske vojaške veterane in so se primarno specializirali za varovanje tovornih ladij pred pirati.

A že istega leta so se vodilni iz MSG odločili za ustanovitev nove skupine, Slavonski korpus, katera naj bi delovala za zavarovanje naftnih polj in naftovodov v Siriji. Toda po prihodu v Sirijo se je izkazalo, da najemnike hočejo uporabiti za neposredno borbo proti upornikom, pri čemer so doživeli poraz v prvi bitki in se v celoti umaknili iz Sirije.

Sprva v Ukrajini

Naslednje leto je Utkin ustanovil svoje podjetje, Wagner Group, in njihovi najemniki so se že istega leta pojavili v Ukrajini, kjer so podprli pro-ruske upornike na Krimu, se borili v Donbasu in nato še v Luhanskem. Tu naj bi izvajali hitre sabotažne akcije, izvidniške in obveščevalne naloge ter varovali ugledneže. Proti koncu konflikta pa so ruski najemniki pričeli odstranjevati pro-ruske separatiste, ki so se pričeli obnašati preveč samosvoje in niso več poslušali ukazov iz Rusije.

Večino pripadnikov Skupine Wagner predstavljajo starejši ruski vojaki (stari med 35 in 55 leti), ki niso več prestali psihofizičnih testov v ruski vojaki in so nato našli službo kot najemniki. K temu jih gotovo privabi tudi zelo dobra plača (med 1.100 in 3.600 evri), predvsem pa patriotizem.

Oktobra 2015 so Wagnerjevci odšli v Sirijo, kjer naj bi delovali neposredno pod poveljstvom ruskega obrambnega ministrstva oz. obveščevalne agencije GRU. Po poročanju nekaterih medijev naj bi ministrstvo v prvem letu za skupino namenilo okoli 170 milijonov ameriških dolarjev. Pozneje so tuji mediji tudi razkrili, da sta Rusija in Sirija sklenili sporazum, po katerem so ruski najemniki deležni določenega deleža od vseh naftnih črpališč in druge infrastrukture, katere bi osvobodili izpod nadzora Islamske države.

Pod poveljstvom Putina?

V nasprotju z ameriškimi najemniki v Iraku, ki so bili opremljeni le z lahko pehotno oborožitvijo, so ruski najemniki v Siriji opremljeni s tanki T-72, večcevnimi raketometi BM-21 Grad in 122 mm havbicami D-30. Vso to težko oborožitev, vključno s drugo rusko vojaško pomočjo za Sirijo, naj bi prepeljali v državo preko t. i. Sirskega ekspresa, flote ruskih vojaških in civilnih tovornih ladij.

Neposredno povezavo z rusko oblastjo kaže tudi dejstvo, da so bili najemniki prepeljali v Sirijo na ruskih vojaških transportnih letalih, da nove najemnike urijo na vojaškem poligu Molkino v Rusijo kot tudi, da je sam ruski predsednik Vladimir Putin Utkina in tri druge visoke poveljnike odlikoval decembra 2016.

Ruski najemniki še danes v Siriji delujejo kot udarna sila, ki neposredno podpira sirsko vladno vojsko in pro-sirske paravojaške skupine, pri čemer morajo zaradi izurjenosti in opremljenosti nositi glavno odgovornost za uspeh boja proti Islamski državi, Kurdom in drugim upornikom.

Medtem ko večino uslužbencev Skupine Wagner predstavljajo upokojeni redni vojaki ruske vojske, imajo po poročanju medijev v svoji sestavi tudi ukrajinske in srbske državljane.

Koliko mrtvih?

Obseg uporabe Wagnerjevcev je najbolj pokazala bitka za sirsko mesto Hašam v guberniji Deir es-Zor, kjer se je vnela bitka med pro-sirskimi vladnimi silami in kurskimi Sirskimi demokratičnimi silami (SDF). Ameriško vojno letalstvo je z letalskimi podprlo kurske sile na tleh, pri čemer naj bi umrlo večje število pro-sirskih vojakov kot tudi ruskih najemnikov; nekateri so poročali celo o 600 žrtvah.

Ruski časopis Vedomosti je poročal, da je v bitki padlo 50 najemnikov in še dodatnih 70 naj bi bilo ranjenih, pri čemer so objavili imena devetih umrlih. Rusko zunanje ministrstvo je sprva poročalo o smrti le petih ruskih državljanov, a so nato svojo izjavo spremenili in potrdili žrtve več ducatov državljanov Rusije in Skupnosti neodvisnih držav (nekdanje Sovjetske zveze).

Svojci padlih ruskih najemnikov zdaj že javno sprašujejo, kje so njihova trupla, pri čemer se nočejo preveč javno izpostavljati. Nočejo namreč ogroziti izplačilo petih milijonov rubljev (dobrih 72 tisoč evrov) odškodnine v primeru smrti, katera jim pripada na podlagi pogodbe. Ker je najemništvo uradno prepovedano, svojci ne dobijo nobene pomoči s strani obrambnega ministrstva kot humanitarnih organizacij, tako da so popolnoma odvisno od Skupine Wagner za kakršnokoli denarno podporo.

Nekatere ranjene ruske najemnike so prepeljali nazaj v Rusijo, kjer se zdravijo v vojaški bolnišnici v mestu Rostov na Donu.

Nazaj v Ukrajino, Sudan, Libijo

Konec novembra 2017 so med pro-ruskimi seperatisti v Ukrajini izbruhnili notranji spori, ki so prerasli tudi v medsebojno obračunovanje, tako da so se v Ukrajini vrnili Wagnerjevci, da so vzpostavili red.

Njihovo prisotnost so v zadnjem času zabeležili tudi v Južnem Sudanu, Sudanu in Libiji, pri čemer nekateri poročajo, da se lahko njihov kontingent pojavi tudi v Centralni afriški republiki.

Rusi so se kot kaže od Američanov naučili, da lahko zasebna vojaška podjetja izkoristijo za vpletenost v konflikte oz. dejavnosti, kjer bi lahko prisotnost uradnih sil bila problematična.