Nova pričevanja o ameriškem masakru Rusov v Siriji: več kot 300 mrtvih in ranjenih

Rusija je v pravem pokolu svojih – sicer pogodbenih in »zasebnih« - vojakov v Siriji doživela največji vojaški udarec od leta 2014, ta udarec pa so ji, da bi bilo vse še bolj nevarno, zadali projektili ameriške vojske, ki v Siriji še naprej deluje brez dovoljenja sirskih oblasti. 

Kljub očitno precej tesnemu nadzoru nad »curljanjem« informacij, predvsem iz Rusije prihajajo nove podrobnosti o nedavni največji bitki v Siriji, v kateri je po najnovejših podatkih izgubilo življenje najmanj okoli 100 ruskih pogodbenih vojakov. Skupno število ranjenih in mrtvih naj bi bilo okoli 300, mnogi med ranjenimi pa so v zelo slabem stanju, tako da se bo število žrtev še povečalo.

Tako ZDA kot tudi Rusija pri tem posledic tega spopada – iz razumljivih razlogov – ne želita obešati na velik zvon. Ob večjem vznemirjenju javnosti, na primer v Rusiji bi namreč to lahko prisililo ruske oblasti k bolj odločnim povračilnim ukrepom, kar bi lahko spiralo nasilja zelo hitro zavrtelo v nevarne višave. Prav tega, da se bodo prej ali slej ameriške in ruske sile v Siriji spopadle, je bilo številne analitike najbolj strah. V konkretnem primeru sicer ne gre za ruske vojake regularnih sil – to bi namreč spopad hitro spremenilo v pravo vojno med Rusijo in ZDA – pač pa pripadnike skupine Wagner, imenovane po vodji skupine. Gre za plačane poklicne vojake, ki delujejo pod poveljstvom sirske vojske, saj je Rusija glavnino svojih sil iz Sirije umaknila. 

Napadeni z letali, letečimi topnjačami, Apači in topništvom

Po poročanju Reutersa iz Moskve naj bi ruski doktor potrdil, da naj bi bilo mrtvih okoli sto, zagotovo pa več kot 80 ruskih pogodbenih vojakov. V moskovskih bolnišnicah naj bi bilo še okoli 50 ranjenih vojakov, od tega 30 odstotkov huje. V Rusijo so bili prepeljani s posebnimi tovornimi letali, ki lahko sprejmejo nekaj deset ranjencev in dva ali tri hudo ranjene, ki morajo med poletom biti v intenzivni negi. To je največ v zadnjem času, saj naj bi leta 2014 podobno število »prostovoljcev« padlo tudi v Ukrajini, ob obrambi delov odcepljene Donbaške republike. 

Bitka med Rusi in Američani se je sicer 7. februarja odvijala za mesto Deir al-Zor. Sile sirske vojske naj bi tu, menda zato da »testirajo« odziv ZDA napadle sile SDF ki jih podpirajo Američani. Skrajni cilj naj bi bila rafinerija nafte v tem mestu. 

Tudi Jevgenij Šabajev, vodja lokalne veje kozakov, ki ima zveze z ruskimi pogodbeniki, naj bi povedal, da je obiskal ranjene  v glavni bolnišnici v Himki in da naj bi mu ranjeni povedali, da je bilo ruskih borcev, ki naj bi napadli Deir al-Zor 550. Sedaj pa naj bi jih v Siriji ostalo le še 200, ki ob koncu spopada niso bili ne mrtvi ali ranjeni. Mnogi med ranjenimi ki so preživeli spopad imajo v telesu tudi šrapnele, ki jih ni z aparati ni mogoče videti, kar je za njihovo preživetje še posebej nevarno. 

Do tako velikega števila žrtev je prišlo predvsem zato, ker vojaki niso mogli računati na rusko ali sirsko zračno prevlado. Zračni prostor v tem delu Sirije namreč »samoiniciativno« nadzirajo ZDA. Ameriške sile so sicer v skladu z rusko-ameriškimi sporazumi uporabile »vročo linijo« in 20 minut pred svojimi napadi opozorile Rusijo, da je napad v teku, vendar je bilo to premalo časa, da bi lahko tankovske kolone in vojsko obrnili nazaj. Napad Američanov pa je bil silovit. Zahodni mediji so poročali o pravem »masakru« ruskih pogodbenih vojakov. V triurnem neprestanem bombardiranju in obstreljevanju naj bi najprej uporabili leteče »topnjače« AC-130 Hercules, letala  F-15, »nevidna« letala F-22, ob tem pa še helikopterje Apache in topništvo marincev. 

Američane v Siriji in Iraku čakajo partizani

Ruski časnik Komsomolskaja pravda je navedel tudi anonimnega udeleženca, ki je dogajanje opisal tako: »Preprosto so nas povozili. Najprej topništvo, nato še helikopterji…Zagotovo so videli, da se na naši levi strani reke pripravljamo na napad. Rezultat tega je bilo da so skorajda vsi v peti napadalni skupini padli, bili so sežgani, skupaj s svojo opremo.«

Vendar bi bila ta zmaga ZDA lahko tudi nevarna, predvsem zato, ker se ob številnih iranskih »inštruktorjih« na severu Sirije ameriški inštruktorji že gledajo preko puškinih cevi s turškimi »zavezniki« v zvezi NATO, istočasno pa se z zmanjševanjem območja ISIS-a zmanjšuje tudi področje, na katerem še lahko deluje okoli 2000 ameriških vojaških inštruktorjev na jugovzhodu Sirije. 

Tam pa so predvsem zato, da bi ustvarili »žepe« pod nadzorom SDF in drugih ZDA naklonjenih sil. Hkrati pa gre za z nafto bogata območja Sirije, ki jih Sirija seveda zelo potrebuje za obnovo razrušene dežele. Ni zagotovila, da bo Rusija po vseh žrtvah ki ji je dala v obrambi Sirije sedaj ZDA prepustila najpomembnejša naftna področja. Po nekaterih napovedih o katerih je bilo govora na televiziji RT naj bi zato ameriške sile zato že čakala nova nevarnost – »partizanski« in gverilski odpor proti njihovi prisotnosti - tako v Siriji kot tudi v Iraku.