sreda, 24. april 2024 leto 29 / št. 115
Predsednik Kitajske v južnem poveljstvu kitajske vojske: »Pripravite se na vojno.«
Ta teden smo bili priča cele vrste opozoril pred morebitnimi vojnami. Ob napovedi ZDA da bodo odstopile od sporazuma o INF z Rusijo so na možnost vojne opozorili v Rusiji, sledilo je opozorilo nekdanjega ameriškega poveljnika v Evropi, da bodo ZDA v vojni s Kitajsko čez najpozneje »10 do 15 let«, nato je ruski predstavnik v OZN dejal, da se »Rusija pripravlja na vojno, ZDA pa pripravljajo vojno«, sledilo pa je še opozorilo turškega predsednika Tayyipa Erdogana, da bo Grčija doživela katastrofo v nekaj urah, če se odloči za spreminjanje meja in spopad s Turčijo.
Vrsti teh opozoril se je na koncu pridružil še kitajski predsednik Ši Džinping. Verjetno ne brez povezave z napovedanim ameriškim odstopom od pogodbe o omejevanju jedrskih raket srednjega in kratkega dosega.
Strokovnjaki so namreč zatrjevali, da so ZDA to storile bolj zaradi Kitajske kot zaradi Rusije in njene domnevne kršitve. Kitajska namreč ni vezana s podobnim sporazumom in lahko razvija rakete, ki so za ZDA sedaj prepovedane. Hkrati pa bi razvoj ameriških podobnih raket verjetno znova lahko povečal možnost konflikta v najbolj nevarni točki sveta – južnem kitajskem morju.
Kitajski predsednik je namreč obiska južno poveljstvo kitajske vojske, ki so odgovorni zapet kitajskih strateških vojnih območij in vojakom sporočil, da naj bodo »pripravljeni na vojno«. Obisk se je zgodil v okviru štiridnevnega obiska predsednika države v pokrajini Guangdong. Opozorilo pa prihaja v času, ko napetosti med ZDA in Kitajsko naraščajo. Analitiki zato ocenjujejo, da sta Kitajska in ZDA res na poti v »najslabši scenarij.«
»Nujno je, da okrepimo našo misijo – in se osredotočimo na priprave za vodenje vojne,« je dejal predsednik Kitajske. »Okrepiti moramo vaje pripravljenosti za bojevanje, da bi dvignili sposobnosti pripadnikov oboroženih sil in našo pripravljenost na vojno,« je dejal Xi Jinping.
V Južnem kitajskem morju prihaja do pogostih konfliktov med ameriškimi in kitajskimi vojaškimi ladjami, ki vztrajno plujejo skozi območje, za katerega kitajski politiki trdijo, da pripada Kitajski.
ZDA, ki mednarodne konvencije o pravu morja sicer niso podpisale, pa se pozivajo na pravico do svobode plovbe. Tudi zato se ob prehodu spornih področij ne napovedujejo kitajskim oblastem in ne prosijo za dovoljenje za prehod.
Opozorilo kitajskega predsednika je zato po mnenju opazovalcev odgovor na politiko ZDA in Donalda Trumpa.
»ZDA so Kitajsko potiskale sem in tja, jo poniževale, vsiljevale enostranske carine na kitajski izvoz, razglasile Kitajsko za svojega rivala in največjo nevarnost za preživetje ZDA. Xi se zato pripravlja na najslabši scenarij,« ocenjuje Victor Gao, direktor kitajske nacionalne zveze za mednarodne odnose. In opozarja, da bi zato, ker imata obe državi jedrsko orožje, to lahko pripeljalo »do apokalipse za vse človeštvo.«
»Kitajska si ne želi trgovinske vojne z ZDA in prav tako ne oboroženega spopada z ZDA. Toda, če bodo ZDA res želele vsiliti te zadeve Kitajski, potem bodo Kitajci popolnoma mobilizirani in podprli svojo vlado,« ocenjuje Victor Gao.