REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Poročilo Nata: Slovenija po izdatkih na dnu, pri nakupih nove opreme pa neslavno - zadnja

Poročilo Nata: Slovenija po izdatkih na dnu, pri nakupih nove opreme pa neslavno - zadnjaTrump in NATO

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je danes v Bruslju predstavil poročilo Nata za leto 2018, v katerem izpostavlja, da je Nato "moderno zavezništvo, sposobno odzivanja na današnje varnostne grožnje."

Poročilo seveda ne vsebije kritičnih ugotovitev nekaterih drugih strokovnjakov, ki že leta opozarjajo, da je NATO s širitvijo svojega članstva in ofenzivnimi akcijamiizven področja članic dejansko zelo ogrozil varnost v Evropi in svetu.

Poročilo pa ob tem vsebuje tudi zadnje podatke o ocenah obrambnih izdatkov v lanskem letu, ki kažejo, da je Slovenija znova na samem dnu med vsemi 29-timi članicami zveze NATO.

Šarec in Stoltenberg Vir:NATO

Generalni sekretar zveze NATO je izpostavil predvsem podatke o "pošteni delitvi bremen", torej o ocenjenih obrambnih izdatkih članic za lani. najnovejši podatki kažejo, da zastavljene cilje, da je namreč nujno potrebno za obrambo namenili najmanj dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), izpolnjuje le sedem držav - ZDA (3,39 odstotka), Grčija (2,22 odstotka), Velika Britanija (2,15 odstotka), Estonija (2,07 odstotka), Poljska (2,05 odstotka), Latvija (2,03 odstotka) in Litva (2,0 odstotka).

Slovenija je z pičlimi 1,02 odstotka BDP na 25. mestu, pred Španijo in Belgijo (po 0,93 odstotka) in Luksemburgom (0,54 odstotka).

Slovenija je z pičlimi 1,02 odstotka BDP-ja po izdatkih med članicami na 25. mestu.

Povsem na zadnjem, 29. mestu pa je Slovenija po deležu, ki ga iz obrambnega proračuna namenja za nakup nove opreme; lani je za to namenila 8,2 odstotka obrambnega proračuna, medtem ko smernice Nata priporočajo vsaj 20-odstoten delež za ta namen.

Manj kot deset odstotkov obrambnih sredstev za nove nakupe namenjajo še Hrvaška (9,5 odstotka), Črna gora (9,7 odstotka) in Belgija (9,8 odstotka), medtem ko je lani največ sredstev, kar 41,8 odstotka obrambnega proračuna za nakup nove opreme namenil Luksemburg.

Sledijo Latvija (35,4 odstotka) Romunija (34,4 odstotka), Turčija (31,6 odstotka) in Litva (30,6) odstotka. 20-odstotnega cilja sicer ne izpolnjujejo še Albanija, Češka, Grčija, Portugalska, Kanada, Danska, Nemčija in Estonija.

NATO vojakinje

Gledano za Nato v celoti se sicer izdatki za obrambo po letih padanja znova povečujejo, vendar gre to predvsem na račun izdatnega ameriškega prispevka; evropske članice in Kanada skupaj namenjajo le 1,48 odstotka skupnega BDP.

Prav to pa je že dolgo časa kamen spotike v odnosih med ZDA in evropskimi članicami zveze NATO. Ameriški predsednik Donald trump je celo zagrozil, da bodo ZDA izstopile iz Nata, če se prispevki ne bodo dvignili. 

Na vprašanje, ali bodo ZDA odšle iz Nata, če se to ne bo zgodilo, in ali to lahko stori brez privolitve kongresa, je lani odgovoril, da verjetno lahko, a da to ni potrebno.

Slovenska vojska, čevlji
Slovenska vojska je imela med manevri veliko težav že z osnovno opremo - čevlji...

Med lanskim dvodnevnim zasedanjem članic zveze Nato v Bruslju so sicer najbolj odmevale prav Trumpove ostre besede na račun Nemčije. »Kaj nam bo Nato, če Nemčija plačuje Rusiji milijarde dolarjev za plin in energijo? Zakaj le pet od 29 držav izpolnjuje zaveze? ZDA plačujejo za zaščito Evrope, potem pa izgubijo milijarde pri trgovini. Dva odstotka BDP je treba plačati takoj, ne do leta 2025," je na Twitterju zapisal Trump.

Vendar je ob tem na srečanju v sredo, kot poroča National Review celo dejal, da bi članice morale po novem za obrambo nameniti celo več in ne samo dva odstotka bruto družbenega proizvoda.

Predsednik je predlagal, da naj države članice…te izdatke dvignejo na štiri odstotke.

»Med pripombami na vrhu zveze NATO je predsednik predlagal, da bi države članice morale ne samo porabiti sredstva v višini dveh odstotkov bruto družbenega proizvoda za obrambne izdatke, kot so se obvezale, pač pa da naj te izdatke dvignejo na štiri odstotke.

Predsednik je odprl isto vprašanje kot že lani. Predsednik želi, da naši zavezniki v večji meri prevzamejo breme in da najmanj pričnejo izvajati svoje minimalne, že podane zaveze,« je dejal tiskovna predstavnica Bele hiše Sarah Huckabee Sanders.

Donald Trump - vrh zveze NATO 2018
Donald Trump je že lani ostro opozoril članice, da morajo izdatke bistveno dvigniti.

Članice zveze NATO so se namreč leta 2002 in nato še leta 2014 obvezale, da bodo za obrambne izdatke porabile do 2 odstotka svojega bruto družbenega proizvoda letno. Vendar številne članice tega še niso dosegle – Slovenija na primer za obrambo porabi le 1,05 odstotka BDP-ja letno. Letos je torej ob ZDA ta cilj doseglo še sedem držav, 15 držav, med njimi tudi Slovenija, pa se je obvezalo, da bo to naredilo do leta 2024.

Po podatkih švedskega inštituta SIPRI pa vse te države atlantskega zavezništva prekaša Rusija, ki za obrambo porabi 4,3 odstotka BDP-ja.

Je pa seveda res, da so absolutni zneski drugačni. Države, ki imajo nižji BDP seveda morajo za obrambo vložiti več denarja, da bi lahko ujele korak z drugimi, bogatejšimi državami.

Komentarji