NATO kultura: ob obisku Vladimirja Putina v Srbiji živčni vojaki zveze Nato uničevali panoje z njegovimi podobami

Prvič po letu 2014 je na obisk v Srbijo prispel ruski predsednik Vladimir Putin. V Srbiji so ga pričakali na najvišji ravni. Po polaganju vencev osvoboditeljem Beograda in neznanemu rdečearmejcu so sledili pogovori s vrhom Srbije, na katerih so razpravljali o tesnejšem gospodarskem sodelovanju, priključitvi Srbije na plinovod Turški tok, vojaško-tehničnem sodelovanju in vprašanju Kosova.

Za varnost ob obisku Putina je sicer poskrbelo 5000 srbskih policistov in pripadnikov tajnih služb ter okoli 300 njihovih ruskih kolegov.

Putina je na beograjskem letališču "Nikola Tesla" pričakal srbski predsednik Aleksandar Vučić, slovesni sprejem pa je potekal pred Palačo Srbije na Novem Beogradu

Predsednik Rusije je ob tej priložnosti predsednika Srbije tudi odlikoval. 

Srbski predsednik Aleksandar Vučić se je Putinu zahvalil za vso podporo pri ohranitvi ozemeljske celovitosti Srbije in zaradi načelnega stališča glede problema Kosova. Znova je tudi poudaril, da Srbija ni in ne bo uvajala sankcij Rusiji.

Ruski predsednik pa se je zahvalil toplemu sprejemu, ki ga je bil deležen »s strani bratskega srbskega naroda« in ponovno poudaril, da Srbija ostaja strateška zaveznica Rusije.

V čast Putinu je bila fontana na Trgu Slavija, mimo katere se je peljal Putin na poti v cerkev svetega Save v središču Beograda, v barvah ruske in srbske zastave - beli, modri in rdeči. Vučić je ob obisku Putinu podaril tudi tri mesece starega rodovniškega šarplaninca z imenom Paša.

A real man. pic.twitter.com/vIdmQjNPq2

— Butch Credo (@ButchCredo) January 17, 2019

Putin mu bo ime seveda lahko spremenil. Gre za avtohtono pasmo s Šar planine na Kosovu.

Podaril mu je tudi dragoceno pravoslavno ikono.

Looks like #Putin really loves his new dog, which he got from #Serbia as a present pic.twitter.com/benPlNpLRO

— Ali Özkök - علي أزكوك (@Ozkok_) January 17, 2019

Za spremljanje obiska je akreditiranih okoli 600 domačih in tujih novinarjev. Pri tej največji pravoslavni cerkvi na Balkanu naj bi se po napovedih v podporo predsednikoma zbralo okoli 70.000 ljudi iz vse države. Shod so organizirali proruski "nevladni sektor in domoljubne organizacije", vladajoča SNS pa je za prihod svojih članov in privržencev angažirala lokalne odbore po vsej državi.

Sprejem za Putina po vsej Srbiji ni bil povsem enak. V Vojvodini je bilo nekaj protestov, saj so se znova pojavile proti Putinu usmerjene nalepke v Novem Sadu, Zrenjaninu in Kikindi.

Postavila jih je oziroma lepila organizacija Mlada Vojvodina, ki je že prej izvajala podobne akcije, predvsem z zahtevami po boljšem položaju Vojvodine. Nekaj intelektualcev je podpisalo tudi peticijo zoper »avtoritarnost« predsednika Rusije.

V večinoma muslimanskem Novem Pazarju na jugu Srbije naj bi tako že pred Putinovim prihodom aretirali 21-letnega Armina A., ki naj bi pripadal teroristični celici Islamske države. Srbska Varnostno-informativna agencija (BIA) je sporočila, da je 21-letnik pripravljal teroristični napad v času obiska ruskega voditelja.

Povsem drugače je bilo na Kosovu in v Metohiji, kjer so predvsem državljani srbske nacionalnosti severni del Kosovske Mitrovice in nekatera druga mesta okrasili z ruskimi in srbskimi zastavami in transparenti. Postavili so tudi več velikih panojev z likom ruskega predsednika.

Prav te slike pa so šle očitno precej na živce tudi nekaterim – vojakom. Prebivalci večinsko srbskega Leposavića na Kosovu so zjutraj, ko so odhajali na delo lahko videli vojake KFOR-ja, kako uničujejo panoje s slikami ruskega predsednika.

Vojaki zveze NATO, – ki so v tej entiteti sicer zadolženi za vzdrževanje reda im miru – so slike predsednika Rusije mazali s črno barvo in dopisovali tekst na sliko, na primer »govori manj.«

Slike o tem je na svojem Twitter profilu objavil znani študent in aktivist Filip Fićović.

Vojaki zveze NATO naj bi panoje s Putinom pomazali blizu Kosovske Mitrovice, v kraju Balaban.

Fićović je zapisal, da je to verjetno »NATO kultura« in vprašal je vojake Kforja, »zakaj so tako živčni?«

#Nato култура#NATO culture!
Синоћ су Нато војници исписали графит на билборд близу Косовске Митровице (место Балабан)
Чему нервоза?
#Kosovo i #Metohija #rtsvesti #Srbija #Србија #Косово #КиМ #Србија #Srbija @NATO pic.twitter.com/1hSaLqmail

— Филип Фићовић (@FicovicFilip) January 17, 2019

Putina v Srbiji sicer spremlja močna delegacija, med drugim zunanji minister Sergej Lavrov, minister za energetiko Aleks Novak, namestnik obrambnega ministra Aleksander Fomin ter vodje Gazproma, Roskozmosa in Rosatoma.

Obisk pozorno spremljajo tudi pomembni tuji mediji. Po oceni Bloomberga bo Vučić poskusil izkoristiti podporo Putina pri reševanju kosovskega problema, Guardian pa poroča, da je Vučić Putina sprejel z »najvišjimi častmi.«

Bloomberg poudarja, da je Putinov obisk tudi znak evropskim državam, da Srbija ne sprejema evropskega nasprotovanja reševanju kosovskega problema s pomočjo »razmejitve«, k čemur se nagibata tako predsednik Srbije kot predsednik Kosova.

Dejansko bi po tej rešitvi šlo za delitev Kosova, čeprav noben od srbskih ali albanskih politikov tega doslej še ni povedal tako neposredno.

EU temu nasprotuje, večina članic pa si želi, da bi Srbija priznala kot državo celotno Kosovo – s čemer bi Srbija seveda izgubila vse in dobila praktično nič, oziroma bi dobila zgolj »pridružitev EU«, torej to, kar so tudi drugače »dobile« že druge države v okolici, ne da bi za ta cilj žrtvovale en sam kvadratni centimeter svojega ozemlja. Tega pa Srbija seveda ne bo sprejela, zato se tudi v ZDA v zadnjem času nagibajo k bolj pragmatični rešitvi »razmejitve.«

Guardian poudarja, da je »Putin popularen v Srbiji«, ker se ljudje še vedno »spomnijo ruskega nasprotovanja bombardiranju s strani zveze NATO leta 1999 ter ob razglasitvi neodvisnosti Kosova.«

Guardian tudi ocenjuje, da je za Srbijo »ruska podpora ključnega pomena« saj ima Rusija v Varnostnem Svetu OZN pravico do veta in lahko s tem seveda vpliva tudi na smer rešitve problema Kosova.

Obisk Srbije pa seveda koristi tudi Putinu, ki lahko tudi po ukrajinsko-ruskem konfliktu znova pokaže, da obstajajo države, ki cenijo Rusijo, skrbijo za spomenike njenih vojakov in Rusijo ne vidijo kot grožnjo, pač pa kot zaveznika, ki je velikokrat pomagal pri osvobajanju države.