ZDA zaradi uvedbe 100-odstotnih carin Srbiji in BiH zagrozile s sankcijami Kosovu

Čeprav ZDA diplomatsko večinoma podpirajo Kosovo, je ameriška administracija zaradi zelo visokih, 100-odstotnih carin (taks) na blago iz Srbije in BiH v zadnjem času zelo pritisnila na vlado v Prištini. Odziv ZDA, ki so Prištini celo same zagrozile s carinami, v kolikor jih na Kosovu ne ukinejo na blago iz Srbije in BiH, je po oceni srbskega ministra za zunanje zadeve Ivice Dačića dokaz, da podpora Kosovu s strani ZDA ne bo brezpogojna.  

Vodja srbske diplomacije je prepričan, da ZDA podpirajo napore, da se najde kompromisna rešitev spora med Srbijo in Kosovom. Dejal je tudi, da je v diplomatskih krogih mogoče slišati, da Haradinaj v doglednem času ne bo mogel obiskati ZDA, v kolikor se na Kosovu ne bo spremenilo nič. Istočasno so predsedniku vlade v Prištini Ramushu Haradinaju ameriške oblasti namreč zavrnile vstop v ZDA.

»To ni prvič v njegovi karieri, potrjuje pa to, kar smo govorili prej – da ne bo uspeha, da Priština ukine nerazumno odločitev o carinah, vse dokler se glasno ne bodo oglasile ZDA in izvedle pritisk.

Informacija, ki jo imamo je sto odstotno točna – to pa je, da bo Priština morala ukiniti takse, ali pa bo deležna neke vrste ameriških sankcij,« je dejal Ivica Dačić.

ZDA naj bi si namreč prizadevale za trajno in kompromisno rešitev problema Kosova. To pa mora biti kompromis, ne pa zgolj zmaga ene od strani. V tem pogledu se ravnanje sedanje ameriške administracije zelo razlikuje od predhodnih ameriških administracij.

Prištini naj bi bilo tudi jasno sporočeno, da ZDA ne bodo dopustile, da sporazuma med Beogradom in Prištino preprosto ne bo, ker ga bodo oblasti na Kosovu – ignorirale.

Po Dačićevi oceni je dobro, da so se ZDA odzvale in to ostreje od EU, pri čemer imajo orodja za pritisk na Kosovo eni in drugi, le da jih imajo EU več, ki pa jih niso uporabile.

»Mislim, da trenutno v Prištini vlada velik kaos in da sredi tega ne bodo sprejemali razumnih odločitev, vendar je pomembno, da vedo, s katerimi ukrepi se bodo soočili. Ni več 'milostnega angela', oziroma tako imenovanega humanitarnega bombardiranja,« je opozoril Ivica Dačić.

Kosovski premier Ramush Haradinaj je sicer v Prištini dejal, da bo Kosovo povišane carine na uvoz blaga iz Srbije odpravilo šele, ko bo Srbija priznala Kosovo.

»Ukrep lahko ostane v veljavi dolgo časa, dokler Srbija ne prizna Kosova in ne pride do dogovora med obema državama,« je dejal Haradinaj.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić pa je kosovske Srbe pozval, naj nadaljujejo proteste proti zvišanim carinam.

V znak protesta proti kosovskim carinam so doslej med drugim odstopili župani štirih občin z večinsko srbskim prebivalstvom na severu Kosova in s tem onemogočili tudi upravo osrednjih kosovskih oblasti na severu Kosova.

Potem ko je Kosovo lani sprejelo odločitev o 100-odstotnem povečanju carin na uvoz blaga iz Srbije in BiH se je uvoz skorajda v celoti zaustavil.

Priština se je tako odzvala, potem, ko Kosova niso sprejeli v mednarodno policijsko organizacijo Interpol, za kar naj bi bila po mnenju Prištine odgovorna Srbija.

Srbija sicer nima nobene obveznosti glede vključevanja Kosova v mednarodne organizacije, Kosova pa tudi ne priznava kot samostojne države. Državnost Kosova ostaja zato sporna.

Z zvišanjem carin skušajo kosovske oblasti tudi pritisniti na Srbijo k premiku v dialogu o normalizaciji odnosov med Kosovim in Prištino. Tako EU kot ZDA in misija OZN na Kosovu (Unmik), ki je formalno še vedno »najvišja oblast« na Kosovu (tudi po posvetovalnem mnenju Meddržavnega sodišča v Haagu) pa so Prištino pozvale, naj umakne carine, ker Priština s temi carinami nesporno krši pravila regionalnega prostotrgovinskega območja - Cefte.