Vojak, vohun ali "največje darilo Natu": Razkrite neznane podrobnosti iz Putinove preteklosti, ki jih ni v uradni biografiji

Nekateri menijo, da so ognjemet in petarde neprimerni za praznovanje enega od najpomembnejših krščanskih praznikov, čeprav je bil to veseli božič, ki so ga v tem tednu proslavljali pravoslavni verniki.

In kaj bi si mislili za streljanje iz – topa?

#RUSSIAN President #Vladimir #Putin Fired #Cannon in The #Petwr And Paul Fortress During #Folk #Festival pic.twitter.com/wGmHWvsJi4

— rita khoury (@ritakhoury10) 7 January 2019

Prav na ta način je namreč »obeležil« pravoslavni božič v začetku tedna ruski predsednik Vladimir Putin in ob tem mimogrede razkril, da je v sovjetskem obdobju poveljeval topniškemu bataljonu, kar je podrobnost, ki je bila do sedaj v njegovi biografiji zamolčana, poroča britanski Guardian.

Putin je nove podrobnosti iz svojega življenja razkril med obiskom v Sankt Peterburgu, kjer se je udeležil božičnega praznovanja tudi na trdnjavi Petra in Pavla ter iz topa izstrelil tradicionalni opoldanski strel čez reko Nevo.

Tradicija takega opoldanskega pozdrava je sicer v Sankt Peterburgu znana že od leta 1865, piše AP.

»Čin poročnika sem dobil v času, ko sem bil topničar, kot poveljnik topniškega bataljona ... kalibra 122 milimetrov«, je nenadno dejal Putin v pogovoru s študenti Vojaške akademije Suvorov, kar je razvidno tudi iz posnetkov, ki jih je objavil uradni Kremelj.

Ruski predsednik ni želel izdati več podrobnosti, vendar mu je skrbnik trdnjave čestital za »čudovito« streljanje s topom, videoposnetek (ki si ga lahko pogledate ob koncu teksta) dogajanja na trdnjavi v Sankt Peterburgu pa je objavil RT.

Putinova biografija ne omenja njegovega vojaškega čina kot poročnika, niti njegovega položaja poveljnika topniškega bataljona. Po podatkih Kremlja, se je Putin takoj po diplomi na pravni fakulteti na državni univerzi v Leningradu leta 1975 pridružil KGB.

Nato je prebil naslednjih 16 let v sovjetski obveščevalni službi, kjer je do razpada Sovjetske zveze leta 1991 napredoval v čin podpolkovnika.

Vendar pa so bili vsi delovno sposobni bruci sovjetskih univerzah obvezni opraviti tudi vojaško usposabljanje, potem pa jim je bil dodeljen čin rezervnega častnika, zato se domneva, da je Putin spregovoril o tem obdobju svoje kariere.

Znano je, da je Putin delal v kontraobveščevalnih službah v času, ko je bil del KGB-ja. Nekatera poročila navajajo, da so njegove takratne dolžnosti vključevale nadzor predvsem oporečnikov - sovjetskih političnih disidentov, vendar to ni bilo nikoli potrjeno.

Nove ugotovitve o Putinovih »zgodnjih dneh« so razkrite kmalu po nedavnem odkritju njegove stare identifikacijske izkaznice v arhivu zloglasnega Stasija (vzhodnonemške tajne službe), o čemer je poročal nemški Bild.

Putin je opravljal delo častnika KGB v Dresdnu v osemdesetih letih, vendar Kremelj ni potrdil ali zanikal, da mu je bila izdana izkaznica Stasija. Malo je zanesljivih informacij o Putinovem delu v Dresdnu, toda kot ena od možnosti se omenja, da je bil morda odgovoren za novačenje tujcev, ki so študirali ali delali v tem (takrat) vzhodnonemškem mestu.

»Bivši obveščevalni agent je nekaj, kar ne obstaja,« pravi znani ruski pregovor in pri Vladimirju Putinu, ki je delal za sovjetsko obveščevalno službo KGB vrsto let (med leti 1975 in 1991), se zdi ta pregovor upravičen.

O svoji nekdanji službi, ki vključuje leta v Dresdnu (1985-1989) in štabu KGB v Nemški demokratični republiki (NDR), ruski predsednik običajno ne govori. O operacijah, v katerih je sodeloval ali tujih agentih, s katerimi je delal, ni znanega skoraj nič.

Putin je bil ob svoji napotitvi v Vzhodno Nemčijo (NDR) sicer dokaj mlad agent, štel je le 33 let. V tem času je bil že poročen s svojo (zdaj že nekdanjo) ženo Ljudmilo, mlajša hči Jekaterina pa se jima je rodila v Dresdnu leta 1986. Po opravljenem usposabljanju na Akademiji za zunanje obveščanje v Moskvi je Putin, ki tekoče govori nemško, imel na voljo le dve izbiri - da v Moskvi uraduje še nekaj let ali pa da sprejeme takojšnjo premestitev v Vzhodno Nemčijo. Izbral je slednjo možnost.

Putin je kasneje nerad javno obujal spomine na svoje »dresdensko obdobje«, ko so agenti KGB skrbeli za pridobivanje vseh vrst informacij, povezanih s strateškimi nasprotniki Sovjetske zveze. Ta nasprotnik pa je bil seveda NATO.

Toda ameriški general David Petraeus, ki je bil do leta 2012 šef ameriške obveščevalne agencije CIA trdi, da je bil prav Putin »največje darilo« Natu začenši od hladne vojne, poroča RT.

Putin is the ‘greatest gift’ to NATO since end of Cold War — ex-CIA head Petraeushttps://t.co/PxXhk0Ho9J pic.twitter.com/yAYMWizD2G

— RT (@RT_com) 9 January 2019

Rusija je uspešno »vdahnila novo življenje« Natu, saj mu je dala razlog za povečanje vojaške ekspanzije v vhodni Evropi in okrepitev oporišča ZDA na evropski celini, je dejal upokojeni general Petreus.

Rusija je Natu, kot je poudaril Petraeus, dala »nov razlog za življenje«.

Nekdanji šef Cie je na mednarodni konferenci v New Delhiju včeraj poudaril, da je Moskva izzvala Nato, da razporedi še več čet in vojaškega letalstva v vzhodni Evropi in predvsem baltskih državah ter ustanovi nova poveljstva v tej regiji.

Toda te ocene pozabljajo, da so ZDA ruskemu vodstvu, predvsem takratnemu predsedniku Borisu Jelcinu obljubile, da se Nato ob umiku ruske vojske iz vzhodne Evrope ne bo širil na te države, nato pa so to zavezo zelo hitro pozabile. Šele Putin je zato začel obnavljati rusko vojaško moč, reakcija na to pa je bila krepitev zveze Nato. 

Putin sam pa je svoje takratno delo obveščevalca (vohuna) sicer opisoval kot »precej rutinsko«; med ostalim je rekrutiral nove »informante«, pridobival za KGB zanimive informacije in jih pošiljal v Moskvo ...

Stvari so se tako za Stasi kot Putina spremenile novembra leta 1989, ko je po več kot 28 letih padel Berlinski zid.

Za Putina pa je to pomenilo novo nalogo - najbolj dragocene dokumente so prepeljali v Moskvo, vse ostalo pa sežgali.

»Žgali smo jih dan in noč,« se je pozneje spominjal Putin. »Sežgali smo toliko papirja, da se je pokvarila peč.«