REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Peking po ameriških provokacijah spremenil zakon o obrambi: kitajska vojska lahko od 1. januarja napade tudi ZDA

Peking po ameriških provokacijah spremenil zakon o obrambi: kitajska vojska lahko od 1. januarja napade tudi ZDAKitajska ljudska Armada - parada, Peking 2017. Vir: Twitter

ZDA so pod taktirko Donalda Trumpa v zadnjem času naredile vrsto korakov, ki bi lahko pripeljali do hudih zaostritev s Kitajsko.

Poleg gospodarskega pritiska, sankcij in omejevanja poslovanja podjetja Huawei in podobnih je Trumpova vlada sprejela vrsto zelo nevarnih zunanjepolitičnih odločitev.

Ameriško zunanje ministrstvo je nenadoma prekinilo z večdesetletno prakso, po kateri diplomati ZDA nimajo neposrednih stikov z diplomati Tajvana, ki ga Peking smatra za del Kitajske.

Peking je takoj odgovoril, da nihče ne bo preprečil unifikacije Tajvana in Kitajske.

Kitajska pri tem vprašanju daje prednost diplomaciji, vendar ne izključuje uporabe sile proti separatistom.

'Tako dolgo, dokler je vojna legalna in pravična, vojska lahko napade,' piše v poročilu.

Pri tem Združene države Amerike s svojo spremembo politike odnosov do Tajvana kršijo tudi veljavne sporazume s Kitajsko in politiko ene Kitajske, na katero so pristali ob navezavi diplomatskih odnosov v času Nixonove administracije.

Takrat je bila za Washington samostojna pot Kitajske pomembna zaradi rivalstva s Sovjetsko zvezo.

Te omejitve v odnosu do Kitajske je Trumpov državni sekretar Mike Pompeo kot »nepotrebne« - odpravil. S tem je Tajvan ne sicer pravno, toda de facto skorajda povzdignil na raven s strani ZDA priznane, samostojne države.

Vendar pa je mednarodnopravno nesporno, da ima Kitajska pravico do ozemeljske celovitosti in tudi pravico do reintegracije Tajvana.

Istočasno bo Tajpej od ZDA dobil veliko nove vojaške opreme.

S tajvanskimi silami so sile ZDA pričele tudi skupne vojaške vaje in v Tajvansko ožino so prvič poslale kar dve večji ladji, v operaciji zagotavljanja pravice do »svobode plovbe.«

Tajvan je obenem spremenil svoje potne liste.

Zato, da jih ne bodo več zamenjevali za kitajske; na novih pod besedo Taiwan več ne piše »Republic of China« (republika Kitajska), pač pa samo še – nič.

Poskus formalne razglasitve Tajvana za samostojno državo pa na Kitajskem že desetletja vidijo kot sprožilec za vojno, s katero bi Peking z vojaško silo ponovno integriral svoj Tajvan.

Mnogi analitiki menijo, da bi lahko bil zadnji, najbolj resen korak, ki bi Kitajsko in ZDA pripeljal v »Tukididovo past« in v vojno - pošiljanje ameriškega kontingenta sil na Tajvan.

Medtem pa je tudi Kitajska spremenila svoj zakon o obrambi.

Kot ugotavljajo analitiki Newsweeka, je Peking spremenil predvsem definicijo »nacionalnega interesa« tako, da bo ta lahko v prihodnje vključeval tudi upravičene akcije proti silam ZDA.

Na ameriške pritiske se je Kitajska namreč odzvala s spremembami svojega zakona o obrambi, ki so stopile v veljavo 1. januarja.

Te prinašajo več pooblastil Centralni vojaški komisiji, ki ji predseduje predsednik Xi Jinping in zmanjšanje vloge ostalih uradnikov.

Dokument, ki je po pomembnosti drugi v državi, takoj za ustavo, razširja tudi frazo »razvojni interesi«.

Dokument, ki je po pomembnosti drugi v državi, takoj za ustavo, razširja tudi frazo »razvojni interesi«.

Zaradi teh »razvojnih interesov« je v štirih primerih namreč mogoče uporabiti Kitajsko ljudsko armado tudi izven ozemlja Kitajske, za zaščito njenih vitalnih interesov.

Zakon omogoča popolno ali delno vojaško mobilizacijo zaradi zatiranja uporov, odcepitve pa tudi groženj kitajski suverenosti, enotnosti, ozemeljski celovitosti, nacionalni varnosti ter prekomorskih interesov.

»Tako dolgo, dokler je vojna legalna in pravična, vojska lahko napade,« piše v poročilu o teh spremembah.

Kitajska vojska. Vir: Twitter
'Razvojni interesi' Kitajske so po oceni strokovnjakov fraza, za katero se skriva pravi nasprotnik Kitajske – to pa so ZDA.

Pri tem naj bi bili »razvojni interesi« Kitajske po oceni strokovnjakov fraza, za katero se skriva nasprotnik Kitajske – to pa so ZDA, je prepričan tajvanski raziskovalec in politični analitik Hung Tzu-chieh.

Zakon zato omogoča akcijo vojske tudi v primeru ogrožanja »razvojnih interesov Kitajske«, kar je novost.

Spremembe je kitajski parlament potrdil 26. decembra lani, veljajo pa od 1. januarja letos in omogočajo tudi mobilizacijo, kar je beseda, ki se v dokumentu ponavlja kar 21-krat.

Zakon s tem zahteva »raven pripravljenosti, kot je nismo videli v zadnjih desetletjih.«

Vse to bo po oceni analitikov tudi ena od najbolj nevarnih »zunanjepolitičnih min« za naslednjega ameriškega predsednika Joeja Bidna, ki mu jih je pred svojim odhodom s položaja posejal – njegov predhodnik in nasprotnik Donald Trump.

Delite članek