sobota, 08. februar 2025 leto 30 / št. 039
Revolucija: Kitajska ljudska armada preizkuša »magnetizirano plazemsko topništvo«
Kitajska v zadnjem času kaže vse več inventivnosti tudi na področju vojaške tehnologije.
Časi, ko je Kitajska zgolj kopirala tuje rešitve so očitno preteklost.
To kaže tudi napoved, da bo kitajska vojska testirala »magnetizirano plazemsko topništvo.«
China Could Be Developing Deadly 'Magnetized Plasma Artillery' - The National Interest https://t.co/MS2Oz6ZTsS
— Augusta Phifer (@AugustaPhifer) November 22, 2020
Gre za nekakšno nadgradnjo običajnega topništva.
Ne gre za to, da bi topovi izstreljevali plazmo, zadeva je nekoliko bolj enostavna – magnetizirana plazma, ki jo ustvarijo v cevi topa zmanjša trenje izstrelka s cevjo, hkrati pa omogoča izolacijo izstrelka samega pred vročino.
To lahko bistveno poveča hitrost, ki jo izstrelek doseže do izstopa iz cevi, kar vpliva na povečan domet.
Topovske krogle bi zaradi tega patenta topničarji lahko izstreljevali s hitrostjo nad Machom 6 in zadevali tarče, oddaljene preko 100 kilometrov.
Tudi ameriška vojska poskuša s topovi doseči razdalje 70 klometrov, z novimi tehnologijami pa tudi 1800 kilometrov.
Srbsko topništvo je uspelo doseči razdalje 40 kilometrov, Kitajsko pa s plazemsko tehnologijo že 80, poroča Jane's.
Vendar je kitajska armada (PLA) pri tej tehnologiji že tako daleč, da je pričela izbirati podjetja, ki bodo sisteme izdelale, kar je razvidno tudi iz uradne spletne strani vojske, kjer se objavljajo javne nabave.
Indeed...
— ThE VoiD (@sara8smiles) March 18, 2019
What the Heck Is China’s Patented “Magnetized Plasma Artillery”? https://t.co/2VwLJUoNQ2 via @YahooNews
Testiranje bo praktični preizkus inženirskega patenta, ki ga je v nacionalnem patentnem uradu vložila Akademija oklepnih sil Kitajske ljudske armade.
Zadeva deluje tako, da se znotraj cevi najprej oblikuje magnetno polje s pomočjo magnetiziranega materiala ter zunanjega in notranjega generatorja magnetnega polja.
Ob izstrelitvi izstrelka izjemen pritisk in vročina ob eksploziji ionizirata del plinov in jih spremenita v plazmo, ki oblikuje tanek, zaščitni sloj magnetizirane plazme znotraj cevi.
China To Test Magnetized Plasma Artillery Technology For Self-Propelled Guns & Tanks https://t.co/9jBewuIWR0 pic.twitter.com/Vote5tZQIp
— 7ColorTv1 (@7ColorTv1) April 13, 2020
Vse to naj bi povečalo obstojnost topovskih cevi in hkrati povečalo doseg topništva.
Magnetizirana plazma je sicer običajno nekaj, kar vidimo le v znanstvenofantastičnih filmih, toda očitno smo že tako daleč, da se prebija tudi v vsakdanjo uporabo na bojnih poljih.
Po ocenah kitajskih strokovnjakov bi te sisteme zlahka postavili tudi na tanke in druga vozila.
Pri tem naj bi bili ti sistemi bolj enostavni kot elektromagnetni topovi, s katerimi prav tako eksperimentirajo že dolgo časa, vendar potrebujejo znatno več energije.
Kitajska je tudi elektromagnetne topove že pričela preizkušati na ladjah.
Dear @palepurshankar Sir,
— #PKMKB #CKMKB (@innocenteng2005) April 1, 2020
Do our R&D centers have any project on this(apart from Ramjet artillery shells)?
China's testing magnetized plasma to turn artillery into superguns - Business Insider https://t.co/j8WIlfuh93
Po poročilih kitajskih medijev naj bi nove »plazemske topove« že preizkusili na nekaterih tankih.
Po ocenah kitajskih strokovnjakov naj bi imeli samohodni topovi kalibra 155 milimetrov, ki imajo danes domet med 30 in 50 kilometri, s to tehnologijo domet okoli 100 kilometrov.
Hitrost krogle pa bi bila nekje pod šestkratno hitrostjo zvoka, približno takšna, kot pri elektromagnetnem topu.
Serbia achieves 40km artillery range whilst China with plasma tech is surpassing 80km.#geopolitics #warfare #militaryscience #militarytechnology https://t.co/qVRtcmxREP
— Brenton McArthur (Abbas) (@McarthurBrenton) May 3, 2020
»Kitajska je na poti, da uvede enega od najbolj modernih vojaških sistemov na svetu,« je zapisala v svojih poročilih ameriška obrambna obveščevalna agencija.
Dennis Killinger, častni profesor fizike na Univerzi Južna Florida je kitajsko novo pridobitev ocenil kot »intrigantno.«
»Moje glavno vprašanje je, kakšno je časovno obdobje obstanka plazme in ali je to dovolj za čas izstrelitve krogle,« je sklenil znanstvenik.