REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Obletnica krvavega umora novinarja Hašokdžija: obsojeni zgolj izvajalci likvidacije, Princ teme ušel roki pravice

Obletnica krvavega umora novinarja Hašokdžija: obsojeni zgolj izvajalci likvidacije, Princ teme ušel roki praviceSavdski tiran MBS in umorjeni novinar Džamal Hašokdži. Vir: Twitter
Kmalu se je začel razpletati klopčič enega od najbolj brutalnih političnih atentatov v zadnjih letih na evropski celini, kljub poskusom Rijada, da ob pomoči ameriškega predsednika Donalda Trumpa vse pomete pod preprogo.

Minili sta dve leti dni od brutalnega umora ameriško-savdskega novinarja Džamala Hašokdžija, ki so ga oblastniki Savdske Arbije ubili zaradi kritike režima v Rijadu. Organizatorjem grozljivega umora pa se medtem ni zgodilo - nič.

Turški policiji, nato pa svetovnim medijem, je hitro uspelo razvozlati identiteto več oseb, osumljenih za barbarski umor savdskega disidenta in novinarja Džamala Hašokdžija v konzulatu Savdske Arabije 2. oktobra leta 2018 v Carigradu.

Turški mediji so prvi razkrili, da se je, nekaj minut po novinarjevem pridržanju v savdskem konzulatu, kronski princ Mohamed bin Salman celo pogovarjal preko telefona z odpadnikom Džamalom Hašokdžijem in ga poskusil prepričati, da naj se vrne v Rijad.

Toda Hašokdži je ponudbo bin Salmana zavrnil iz strahu, da bi ga v Rijadu zaprli ali ubili, nato pa so ga po koncu klica pripadniki morilske ekipe, ki se je že nahajala v konzulatu - hladnokrvno likvidirali.

Tako se je začel razpletati klopčič enega od najbolj brutalnih političnih atentatov v zadnjih letih na evropski celini (sadvski konzulat se nahaja v evropskem in ne azijskem delu Carigrada), kljub grotesknim poskusom Rijada, da ob pomoči ameriškega predsednika Donalda Trumpa, s katerim savdsko kraljestvo vežejo zelo tesni poslovni interesi, težki več milijard dolarjev - vse pomete pod preprogo.

Savdski konzulat v Carigradu
Mesto zločina: konzulat Savdske Arabije v Carigradu (Istanbul). Vir: Google Maps

Najmanj štirje med identificiranimi morilci so bili tesno povezani z Mohamedom bin Salmanom, najljubšim sinom ostarelega in domnevno dementnega 83-letnega kralja Salmana.

Med to četverico je bil tudi okrutni zdravnik, ki je osumljen, da je razmesaril Hašodžijevo telo.

Eden izmed naštetih je bil Maher Abdulaziz Mutreb, znan kot spremljevalec kronskega prestolonaslednika Mohameda bin Salmana, saj so preiskovalci na številnih fotografijah prepoznali Mutreba ob boku savdskega princa v Madridu, Houstonu in Parizu.

Mohamed bin Salman in Maher Abdulaziz Mutreb
Mohamed bin Salman in njegov osebni telesni čuvaj Maher Abdulaziz Mutreb. Vir: Twitter

Mutreb, nekdanji diplomat v Londonu, je bil fotografiran v trenutkih, ko je sestopal iz letala skupaj z bin Salmanom na njegovih potovanjih leta 2018 v Madrid in Pariz. Kamera ga je prav tako ujela v Houstonu, Bostonu in stavbi Združenih narodov v New Yorku.

Nek Francoz, ki je v preteklosti delal za kraljevsko družino Savdov, je razkril identiteto drugega osumljenca za Hašokdžijev brutalen umor. To je Abdualziz Mohamed al-Hawsawi, varnostnik princa bin Salmana, ki je bil v posebni ekipi zvestih telesnih čuvajev, ki spremljajo kronskega princa na njegovih potovanjih.

Mohamed bin Salman se je v konzulatu nekaj minut pogovarjal preko telefona z Džamalom Hašokdžijem in ga poskusil prepričati, da naj se vrne v Rijad. Ko je ponudbo zavrnil, so ga ubili.
Thar Ghaleb Alharbi
Thar Ghaleb Alharbi. Vir: Twitter

Thar Ghaleb Alharbi, tretji osumljenec, je pred dvemi leti napredoval v čin poročnika Savdske kraljevske garde. Ta čast ga je doletela zaradi poguma, ki ga je izkazal ob obrambi palače princa bin Salmana v Džedi.

Četrti osumljenec je potoval s potnim listom na ime drugega častnika posebnih enot kraljevske garde, Muhamada Saad Alzahranija. Pravo identiteto atentatorja so raziskovalci New Yorka Timesa odkrili na video posnetkih iz leta 2017, in to zahvaljujoč oznaki na uniformi, na kateri je zapisano njegovo pravo ime. Na fotografijah pa stoji tik ob bin Salmanu.

Še vedno ni razvozlana uganka, zakaj se je eden od 15-članske ekipe eskadrilje smrti, ki so 2. oktobra leta 2018 pripotovali iz Rijada v Carigrad z nalogo, da pokončajo novinarja, ki je preveč vedel (o umazanih poslih dvora) in ga je imel bin Salman za sovražnika - skrival za imenom oziroma potnimi listinami drugega člana kraljevske garde, Naifa Hasana S. Alarifija.

Naif-Hasan-S-Alarifi.jpg
Naif Hasan S. Alarifi. Vir: Twitter

Vsi so bili zvesti princu Mohamedu bin Salmanu, ki so mu njegovi ameriški zavezniki nadeli ljubkovalni vzdevek MBS, a mediji Princ teme.

Zadnji, toda najpomembnejši med identificiranimi osumljenci (na koncu jih je bilo 18, skupaj s pomočniki v Rijadu), je bil zdravnik dr. Salah al-Tubaigy, šef za forenzične dokaze v Sekretariatu za splošno varnost v Savdski Arabiji. Tudi on je pripotoval v Carigrad kot del morilske ekspedicije in je s seboj prinesel žago, (ki jo je po dejanju odnesel s seboj domov), s katero je razčetveril Hašokdžija.

Britanski tisk je ob tem je prišel do srhljivih podrobnosti, namreč, da se je dr. al-Tubaigy svoje krvave obrti učil prav v Združenem Kraljestvu.

Klavec al-Tubaigy
Psihopatski klavec al-Tubaigy. Vir: Twitter

Al-Tubaigy je študiral patologijo na Univerzi v Glasgowu, kjer je pred 15 leti postal ekspert za avtopsije. Prav tako je del specializacije leta 2015 opravil v Avstraliji kot gostujoči forenzični patolog na Viktorijinem institutu za forenziko, so ugotavljali avstralski mediji.

Znanstveni članki, ki jih je objavil, so se ukvarjali predvsem s področjem disekcij in mobilnih obdukcij.

Dr. al-Tubaigy je bil posnet, ko se je vkrcal v letalo za Carigrad istega dne, ko se je za Hašokdžijem izgubila vsaka sled po vstopu v savdski konzulat. Dr. al-Tubaigy je bil tudi visoki uradnik savdskega ministrstva za notranje zadeve.

Navzočnost strokovnjaka za obdukcijo dr. Salaha al-Tubaigyja med drugimi izvajalci ukaza Princa teme za odstranitev Džamala Hašokdžija nakazuje, da je bila usmrtitev nekdanjega kolumnista Washington Posta načrtovana od vsega začetka, ter da do umora novinarja ni prišlo pomotoma ali po nesreči ali pa med pretepom, kot je to zavržno dejanje sprva poskusil opravičiti savdski dvor.

Turški mediji so predvajali tudi nekajminutni posnetek na katerem je slišati prav glas dr. al-Tubaigyja, ki govori med razkosavanjem Hašokdžijevega telesa.

Hašokdžija so, preden je umrl, brutalno mučili celih sedem minut, je potrdil anonimni vir iz vrst turških preiskovalcev britanskim in ameriškim obveščevalcem.

Na posnetku, ki si ga je na koncu sposodila od Turkov tudi ameriška obveščevalna agencija CIA in nato poročala predsedniku ZDA Donaldu Trumpu, da se lepo sliši, kako so Hašokdžija iz pisarne generalnega konzula odvlekli v sosednjo sobo in ga položili na mizo, kjer ga je dr. al-Tubaigy kirurško obdeloval dokler je bil še živ in pri zavesti, zato so se v notranjosti poslopja konzulata slišali grozljivi kriki.

Forenzik al-Tubaigy, je v intervjujih trdil, da avtopsijo naredi v borih sedmih minutah. Razkosavanje Hašokdžija je trajalo - sedem minut.

Toda ameriški predsednik Trump se je, navkljub zahtevam iz sveta, da se sankcionira savdski režim in predvsem bin Salman, odločil zaščititi MBS. Trump se je pozneje celo bahal, kako je bin Salmanu rešil rit.

Trumpa ni motilo ni zavedanje, da je na primer dr. al-Tubaigy med zavržnim dejanjem naročil drugim sostorilcem v krvavem morilskem piru, da naj ga posnemajo in si nadenejo slušalke na glavo, tako kot je storil že sam: "Ko opravljam ta posel, poslušam glasbo. Morali bi storiti enako."

Londonska izpostava savdskega časnika Asharaq al-Awsat je leta 2014 intervjuvala dr. al-Tubaigyja o mobilni kliniki, ki omogoča mrliškim oglednikom, da opravijo avtopsijo v pičlih sedmih minutah, da bi ugotovili vzrok smrti muslimanskih vernikov, ki so prišli na tradicionalno romanje v Meko, hadž.

Časopis je poročal, da je mobilno kliniko omislil sam al-Tubaigy, ki se je izuril avtopsijo opraviti v borih sedmih minutah, da bi to veščino lahko uporabil tudi v "kriznih primerih, ki zahtevajo posredovanje patologa, da opravi obdukcijo ali preišče truplo na mestu kaznivega dejanja".

Sedem minut - to je čas, v katerem je savdski sadistični zdravnik, (ki je svoje delo opravljal v slogu klavca), po lastnih besedah dokončal hitro avtopsijo, in obenem čas, ki so ga turške oblasti navedle kot obdobje nečloveškega trpljenja in mučnega umiranja novinarja Džamala Hašokdžija.

Vsi Hašokdžijevi rablji so bili povezani s savdskimi vojaškimi, vladnimi ali varnostnimi službami, predvsem pa neposredno s kronskim princem bin Salmanom. Arabski mediji so razkrili identiteto tudi drugih eksekutorjev.

Waleed Abdullah M. Al-Shehri
Waleed Abdullah M. Al-Shehri

Med njimi je bil tudi Mansur Othman M. Abahuseyin, podpolkovnik v tako imenovani savdski civilni obrambi. S številko 8 je označen častnik savdskih zračnih sil - Waleed Abdullah M. Al-Shehri, ki ga je prav MBS povzdignil v čin majorja pred dvemi leti.

Savdski satelitski televizijski kanal je sprva trdil, da je skupina Savdcev, katere so turški mediji označili kot Hašokdžijeve morilce, pravzaprav skupina turistov, na obisku v Turčiji.

Med turisti, kot jih je v posmeh celemu svetu poskušal Rijad prikazati svetovni javnosti in jih tako oprati krivde za Hašokdžijev umor, je bil še en častnik savdskih zračnih sil, Mishal Saad Albostani, ki se je na Twitterju pobahal, ko je postal poročnik Royal Saudi Airforce po končani univerzi v Louisvilleu, ZDA.

Ugotovljeno je bilo, da je bil med omenjenimi tursti tudi zvesti osebni telesni stražar MBS, Mohamad Saad Al Zahrani ...

Mohammad Saad Al Zahrani
Mohammad Saad Al Zahrani (v črni uniformi). Vir: Twitter

Vse to je utrdilo prepričanje, da so bili vsi morilci tesno povezani z bin Salmanom, prestolonaslednikom.

Ogromno vlogo v razkrivanju pravih identitet so odigrali programi za prepoznavo obrazov in svetovni splet, še posebej Facebook in Twitter, zahvaljujoč dejstvu, da so bin Salmanovi eksekutroji pred potjo v Carigrad leta in leta prej objavljali fotografije, ki so pričale o napredovanju v vojaški hierarhiji in beležile druge, za njih pomembne  dogodke, od rojstnih dnevov do porok ...

Tako so bile informacije o osumljencih pridobljene prek programske opreme za prepoznavanje obrazov, pa tudi iz zbirk podatkov, pridobljenih prek številk njihovih telefonov, lokalnih medijev, prič in dokumentov, ki so pricurljali na plano s strani savdske vlade ter podatkov o državah, ki jih je obiskal kronski princ, Mohamed bin Salman.

Program za prepoznavanje programov
Ogromno vlogo v razkrivanju pravih identitet Hašokdžijevih morilcev so odigrali programi za prepoznavo obrazov in svetovni splet, še posebej Facebook in Twitter. Vir: Facebook, Twitter

Avtokratska savdska oblast je bila od vsega začetka prepričana, da so grožnje svetovnih voditeljev, ki so terjali pravico za novinarja Hašokdžija, le prazne marnje, ker brez dokaza, torej brez (Hašokdžijevega) telesa - ni niti kaznivega dejanja.

Hašokdžijevo truplo so raztopili s kislino in usedline vrgli v odtok.

Glede na ugotovitve, da so Hašokdžijeve posmrtne ostanke raztopili v kislini in usedline izplaknili v odtok, je bilo jasno, da se bo nalogodavac atentata, MBS - izognil roki pravice.

In to kljub - sicer nepotrjenim govoricam -, da so atentatorji s seboj v letalo vzeli Hašokdžijevo glavo, in je odnseli v Rijad kot dokaz princu bin Salmanu, da so nalogo uspešno opravili.

Kljub vsem dokazom, ki so kazali, da je prav bin Salman ukazal ubiti novinarja, zgodilo se je pričakovano - dementni kralj ni bil pripravljen žrtvovati svojega najljubšega sina, Donald trump pa mu je pomagal, da ga zaščiti.

Kralj Salman bin Abdulaziz Al Saud, ki ga je 35-letni Mohamed bin Salman že večkrat v preteklosti  moledoval, da ga reši iz zapletov, ki jih je zakuhal, je že desetletja del notranjega kroga dinastije Savdov.

Tekom štirih desetletij, ko je bil guverner Rijada, si je prislužil sloves kraljevskega izvršitelja, ki kaznuje neposlušne prince.

Princ teme, ljubitelj vojn, razkošja in moči: Mohamed bin Salman. Vir: Twitter

Nato se mu je nepričakovano uspelo povzpeti na prestol junija leta 2012, ko ga je njegov polbrat, tedanji savdski kralj Abdulah imenoval za novega prestolonaslednika, potem ko je umrl dotedanji prestolonaslednik, Abdulahov sin, princ Najef bin Abdulaziz.

Globalna kriza, ki jo je konec leta 2018 sprožil umor novinarja Hašokdžija, razkrila je, da ostareli kralj Salman ni voljan opustiti vlogo popustljivega očeta, saj vir, ki je blizu družini Savd trdi, da je slabašni kralj - ne glede na vse - še zmeraj očaran s svojim najljubšim sinom in mu je tudi po Hašokdžijevem umoru vse odpustil.

Res je, da se je bin Salman v začetku kariere prikazoval kot modernizator in reformator, toda ta podoba je kmalu izginila, ko je aretiral vrsto svojih tekmecev, savdskih princev, ter uspešnih poslovnežev konec leta 2017, da bi na ta način zlomil vse tiste, ki se niso strinjali z njegovo diktatorsko vladavino.

Po vrsti napak, ki jih je princ prestolonaslednik zgrešil od začetka svojega vladanja, je bil savdski kralj naposled prisiljen, da v kontaktu s svetovnimi voditelji omejuje katastrofo, ki jo je izzval toksični bin Salman.

V Rijadu so zaradi pritiska svetovnih voditeljev naposled aretirali nekatere od izvajalcev Hašokdžijevega umora. Sojenja so bila zaprta za javnost, nekatere od obsojencev je doletela smrtna kazen, drugi so doživeli nenavadne nesreče ali pa se je za njimi izgubila vsaka sled.

Edino bin Salmanu ni umanjkal niti las z glave, kljub opozorilom voditeljev držav Evropske unije, da bi v primeru, če bi jo naročnik Hašokdžijevega umora odnesel brez posledic, to pomenilo, da je svet dal dovoljenje savdskemu nazadnjaškemu režimu pobijati novinarje in politične nasprotnike, kot se jim zahoče, kjerkoli doma in po svetu, brez strahu, da bi bili kaznovani.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Sorodni članki

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke