Še vedno pa ni do konca razvozlana uganka, zakaj se je eden iz 15-članske ekipe eskadrilje smrti, ki so 2. oktobra pripotovali iz Rijada v Carigrad z nalogo, da pokončajo novinarja, ki je preveč vedel (o umazanih poslih dvora) in ga je imel bin Salman za sovražnika - skrival za imenom oziroma potnimi listinami drugega člana kraljevske garde, Naifa Hasana S. Alarifija.
Vsi so sicer zvesti prav kronskemu princu Mohamedu bin Salmanu, ki so mu njegovi ameriški zavezniki nadeli ljubkovalni vzdevek MbS.
Zadnji, toda najpomembnejši med identificiranimi osumljenci, ki jih je razkril NYT, pa je zdravnik dr. Salah al-Tubaigy, šef za forenzične dokaze v Sekretariatu za splošno varnost v Savdski Arabiji. Tudi on je pripotoval v Carigrad kot del morilske ekspedicije in je s seboj prinesel posebno žago za kosti, (ki jo je po dejanju odnesel s seboj domov), s katero je razčetveril Hašodžija.
Britanski Daily Mail je nato prišel do srhljivih podrobnosti, namreč, da se je dr. al-Tubaigy svoje obrti učil prav v Združenem Kraljestvu.
Eden od virov je novinarjem potrdil, da je prav dr. al-Tubaigy naročil drugim sostorilcem v krvavem morilskem piru na evropskih tleh, da naj ga posnemajo in si nadenejo slušalke na glavo, tako kot je storil že sam: "Ko opravljam ta posel, poslušam glasbo. Morali bi storiti enako."
Londonska izpostava savdskega časnika Asharaq al-Awsat je leta 2014 intervjuvala dr. al-Tubaigyja o mobilni kliniki, ki omogoča mrliškim oglednikom, da opravijo avtopsijo v pičlih sedmih minutah, da bi ugotovili vzrok smrti muslimanskih vernikov, ki so prišli na tradicionalno romanje v Meko, hadž.
Časopis je poročal, da je mobilno kliniko omislil sam dr. al-Tubaigy, ki se je izuril avtopsijo opraviti v borih sedmih minutah, da bi to veščino lahko uporabil tudi v "kriznih primerih, ki zahtevajo posredovanje patologa, da opravi obdukcijo ali preišče truplo na mestu kaznivega dejanja".
Sedem minut - čas, v katerem savdski sadistični zdravnik, (ki svoje delo opravlja v slogu klavca), po lastnih besedah lahko dokonča "hitro avtopsijo", in obenem čas, ki so ga turške oblasti navedle kot obdobje nečloveškega trpljenja in mučnega umiranja novinarja Džamala Hašodžija.
Dr. al-Tubaigy se do sedaj ni javno odzval na vse te obtožbe. Pravzaprav nihče od osumljencev, vpletenih v umor Hašodžija, ni bil na voljo novinarjem za kakršenkoli komentar.
NYT je objavil, da so turške oblasti neposredno po Hašodžijevem umoru identificirale najmanj devet od 15 Hašodžijevih likvidatorjev.
Nato pa so preiskovalci v Carigradu ugotovili, da je bilo še pet oseb vpleteno v novinarjev umor, torej skupaj 20 morilcev, ki jih Turčija zdaj išče prek Interpola.
Vsi so povezani s savdskimi vojaškimi, vladnimi ali varnostnimi službami, predvsem pa neposredno s kronskim princem bin Salmanom.
Arabski mediji so kmalu razkrili identiteto tudi drugih Savdijcev, ki so 2. oktobra "dočakali in pridržali" Hašodžija v konzulatu v Carigradu.
Med njimi je Mansur Othman M. Abahuseyin, podpolkovnik v tako imenovani savdski "civilni obrambi". S številko 8 je označen častnik savdskih zračnih sil - Waleed Abdullah M. Al-Shehri, ki ga je prav MbS povzdignil v čin majorja pred letom dni.
Savdski satelitski televizijski kanal je prav tako objavil, da je bila 20-članska skupina Savdijcev, katere so turški mediji označili kot Hašodžijeve morilce, pravzaprav "skupina turistov, na obisku v Turčiji".
Med "turisti", kot jih je poskušal Rijad prikazati svetovni javnosti in jih tako "oprati" krivde za Hašodžijev umor, je še en častnik savdskih zračnih sil, Mishal Saad Albostani, ki se je na Twittru pobahal, ko je postal poročnik Royal Saudi Airforce. Sicer je študije končal na univerzi v Louisvilleu, ZDA.
Ugotovljena je tudi prava identiteta zvestega osebnega telesnega stražarja MbS, ki je prav tako bil med "turisti" v savdskem konzulatu 2. oktobra, to je Mohamad Saad Al Zahrani ...
Ni nobenega dvoma - vsi so tesno povezani z bin Salmanom, prestolonaslednikom.
Ogromno vlogo v razkrivanju pravih identitet so odigrali programi za prepoznavo obrazov in svetovni splet, še posebej Facebook in Twitter, kjer so bin Salmanovi t. i. turisti pred odhodom v Carigrad leta in leta prej objavljali fotografije, ki so pričale denimo o napredovanju v vojaški hierarhiji in beležile druge, za njih pomembne dogodke ...
A poet wrote a poem for him mentioning his full name with a picture of him here:https://t.co/PPOw42wii4 …
— Qutaiba (@Qattouby) 9 October 2018
Tudi NYT je potrdil, da so bile informacije o osumljencih pridobljene prek programske opreme za prepoznavanje obrazov, zbirk podatkov, pridobljenih prek številk njihovih telefonov, lokalnih medijev, prič in dokumentov, ki so "pricurljali" na plano s strani savdske vlade ter podatkov o državah, ki jih je obiskal kronski princ, Mohamed bin Salman.
V poročilu se navaja, da so osumljence prevažali z letalom zasebne savdske letalske družbe, ki je neposredno povezana s princem bin Salmanom in ministrstvom za notranje zadeve Savdske Arabije.
Savdski minister za pravosodje je zavržni dogodek zagovarjal tako, da je trdil, da se je "primer novinarja Hašodžija", ki je umrl v konzulatu te države v Turčiji, "zgodil na suverenem ozemlju Savdske Arabije". Dodal je še, da se bodo s tem primerom ukvarjali izrecno savdski organi in sodišča, ko se končajo vse procedure, je poročala savdska državna agencija SPA.
Avtokratska savdska oblast je bila od začetka afere Hašodži trdno prepričana, da so bile grožnje svetovnih voditeljev, ki so terjali pravico za Hašodžija, le prazne marnje, ker brez dokaza, torej "brez (Hašodžijevega) trupla - ni niti kaznivega dejanja".
Spomnimo, morilci so Hašodžijevo truplo domnevno raztopili v kislini, ostanke pa zažgali, ostanke ostankov pa odplaknili v odtok ... Zato presikovalci vse do danes niso našli njegovih ostalin. Vodilni svetovni mediji pa so sicer trdili, da so Hašodžijevo glavo likvidatorji odnesli s seboj - da bi jo predali naročniku v Rijadu kot dokaz, da so izvršili ukaz.
Naposled je uradni Rijad s trditvami, da so Hašodžijevo truplo predali "lokalnemu sodelavcu v Carigradu z nalogo, da se ga znebi", le taktiziral in si kupoval čas v upanju, da bo nastopila neka nova svetovna kriza, ki se je kmalu res tudi zgodila - po Trumpovi napovedi obujanja hladne vojne z Rusijo, (ko so ZDA odstopile od jedrske pogodbe, ki sta jo sklenila Gorbačov in Reagan), ki je potisnila primer "izginulega novinarja" v ozadje, sčasoma tudi v pozabo.
Skratka, kljub ugotovitvam celo ameriške Cie, da je prav bin Salman ukazal ubiti novinarja, očitno je, da dementni savdski kralj ni želel žrtvovati svojega najljubšega sina. Kralj Salman bin Abdulaziz Al Saud, ki ga je 33-letni sin Mohamed že večkrat v preteklosti pocukal za rokav in moledoval, da ga reši iz zapletov, ki jih je zakuhal, je bil desetletja del notranjega kroga dinastije Savdov. Tekom štirih desetletij, ko je bil guverner Rijada, si je prislužil sloves kraljevskega izvršitelja, ki kaznuje neposlušne prince, ko so prečkali "mejo".
Nato se mu je nepričakovano uspelo povzpeti na prestol junija leta 2012, ko ga je njegov polbrat, takratni savdski kralj Abdulah imenoval za novega prestolonaslednika, potem ko je umrl dotedanji prestolonaslednik, Abdulahov sin, princ Najef bin Abdulaziz.
Res je, da se je bin Salman v začetku prikazoval kot modernizator in reformator, toda ta podoba je kmalu izginila, ko je aretiral vrsto svojih tekmecev, savdskih princev, ter uspešnih poslovnežev konec leta 2017, da bi na ta način "zlomil" vse tiste, ki se niso strinjali z njegovo kruto vladavino.
Po vrsti napak, ki jih je princ prestolonaslednik zgrešil od začetka svojega vladanja, je bil savdski kralj prisiljen, da od usodnega 2. oktobra naprej v kontaktu s svetovnimi voditelji "omejuje katastrofo".
Res je, da so neposredno po Hašodžijevem umoru številni evropski politiki opozarjali, da bi v primeru, če bi naročnik Hašodžijevega umora odnesel brez posledic, to pomenilo, da je svet dal "dovoljenje" savdskemu nazadnjaškemu režimu pobijati novinarje in politične nasprotnike, kot se jim zahoče, kjerkoli doma in po svetu, brez strahu, da bi bili kaznovani.
Zdi se, da se je prav to ne nazadnje tudi zgodilo.
