REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Nič več »nevidni«? Kitajski znanstveniki trdijo, da lahko z novimi radarji odkrijejo tudi »nevidna« letala

Nič več »nevidni«? Kitajski znanstveniki trdijo, da lahko z novimi radarji odkrijejo tudi »nevidna« letalaRazglednica iz Srbije v času NATO agresije. Vir: Wikipedia

ZDA imajo v posesti tehnološko najbolj napredno vojaško letalo, F-35, katerega glavna odlika je njegova »nevidnost.«

Ne za navadno oko, temveč za radarje.

Rešitev naj bi bili radarji, ki oddajajo valove z enim metrom valovne dolžine.

Sedaj pa iz Kitajske prihaja vest, da so z novimi, »metrskimi« radarji uspeli izničiti največjo prednost ameriških letal F-35: njihovo domnevno »nevidnost.«

Rešitev naj bi bili radarji, ki oddajajo valove z enim metrom valovne dolžine.

»Radarje z metrsko valovno dolžino lahko namestimo na vozila, na ladje ali zemeljske postaje in tako zgradimo gosto mrežo, ki sovražnim letalom onemogoča, da bi se skrila,« poroča kitajski Global Times.

Kitajski znanstveniki ob tem trdijo, da so rešili glavni problem, ki ga imajo radarji pri odkrivanju »nevidnih« letal.

Rakete Neva M - odšle iz Slovenije kljub zmagi Janeza Janše
Nevidno letalo F-117 A »Nighthawk« je v bližini Beograda leta 1999 zelo verjetno sestrelila prav starejša, ruska raketa Neva, (zgoraj levo) ki jo je JLA po domnevni »zmagi« nad njo s strani TO brez težav odpeljala iz Postojne, še v času obrambnega ministra Janeza Janše. Opremljena je bila z radarjem, ki prav tako oddaja na nižji frekvenci. Med agresijo na ZRJ je sestrelila tudi ameriški F-16 (ostanki zgoraj desno).

Radarji z visokimi frekvencami, kot so na primer radarji z mikro-valovi, emitirajo veliko število kratkih pulzov, ki so dobri za vodenje raket do cilja.

Radarji z nizko frekvenco, katerih valovna dolžina je na primer okoli en meter, pa so precej boljši pri preiskovanju večjega področja in iskanju odbojev od letal in raket, vendar niso dovolj natančni za vodenje raket do takšnih ciljev.

To pomeni, da je potrebno »upariti« radarje z visoko in nizko frekvenco delovanja.

Radarji z nizko frekvenco, katerih valovna dolžina je na primer okoli en meter, pa so precej boljši pri preiskovanju večjega področja.

Toda »nevidna« letala so še posebej zasnovana tako, da povzročajo veliko težav prav radarjem z visoko frekvenco in s tem onemogočajo sestreljevanje letal celo takrat, ko jih odkrijejo.

Wu Jianqi, višji znanstvenik v državnem podjetju Kitajska skupina za elektronsko tehnologijo (CETGC) je prepričan, da je njegova raziskovalna skupina rešila to dilemo.

»Wu je problem rešil tako, da je oblikoval prvi svetovni sintetično-impulzni radar z metrsko frekvenco,« poroča Global Times.

Problem naj bi rešil tako, da ima njegov radar več transmisijskih in sprejmnih 'metrskih' anten, ki so razpršene po širšem območju, več deset ali celo več sto metrov oddaljene ena od druge. Zato lahko ves čas nadzorujejo nebo in radar dobiva odboje iz vseh smeri.

F-117A

Wei Dongxu, kitajski vojaški analitik, je za Global Times dejal, da »to bistveno okrepi sposobnost radarja za sledenje zračnega cilja, razkrivanje natančnih koordinat letala s pomočjo sintetiziranja parametrov in podatkov, ki jih zberejo radarji s pomočjo naprednih algoritmov.«

»In ker lahko takšen radar sedaj vidi nevidno letalo, ter ga spremlja kontinuirano in neprestano, to omogoča tudi vodenje raket dolgega dosega in drugih protiletalskih orožij ter izvedbo natančnih sestrelitev,« opozarja strokovnjak.

Wu tudi trdi, da je Kitajska na tem področju pred drugimi državami.

Wu tudi trdi, da je Kitajska na tem področju pred drugimi državami, ter da pri drugih državah ni opazil podobnega napredka ter podobne »napredne metrske radarje.«

Pri ameriškem National Interestu so se vprašali, ali so te trditve resnične?

Po njihovi oceni so na ranljivost »nevidnih« letal do radarjev z nizko frekvenco opozorili številni vojaški strokovnjaki po svetu. Tudi Rusija je na podoben način trdila, da je razvila radarje, ki lahko odkrijejo nevidna letala.

S podobno tehnologijo se ukvarjajo tudi v ZDA. Toda konkretnih dokazov o delovanju te tehnologije še ni.

F-35 Vir:Pixsell

Pri National Interestu opozarjajo, da v realnih vojaških okoliščinah odkrivanje nevidnih letal ni tako enostavno. Pri tem je namreč potrebno vedeti še, kako lahko bi bilo mogoče odkriti kitajske »metrske radarje« in jih zmotiti in kako ranljivi so, glede na številčnost anten, na napade?

Nevidnost letal v zraku z napredkom tehnologije ni več nekaj, na kar bi se načrtovalci vojaških avantur v prihodnje lahko popolnoma zanesli.

Pri »vidnosti in »nevidnosti« letal je zato še vedno veliko neznank.

F-35 so namreč doslej uporabljali le ob robu manjših spopadov, na primer v Siriji, izraelski F-35 naj bi menda (brez vednosti Teherana) leteli z njimi celo nad Iranom, vendar še nikoli niso bili v večjih spopadih, zato ni povsem jasno, kako bi se ta tehnologija obnesla v pravi vojni.

Pri razkrinkavanju skrivnosti nevidnih letal je veliko pripomoglo tudi to, da je bil blizu Beograda leta 1999, med agresijo zveze NATO na ZRJ sestreljen bombniški lovec F-117 A.

Dogodek velja za edini znani primer uspešne sestrelitve nevidnega letala. Kako je bilo to mogoče izvesti že leta 1999 si lahko ogledate v filmu spodaj.

Povsem mogoče je, da je bil ameriški Nočni Sokol sestreljen z raketo Neva, ki je še leta 1991 domovala v enoti JLA pri Postojni. 

Danes je to ameriško letalo upokojeno, tedaj pa je veljalo za najbolj vrhunsko.  

Deli njegove zunanjosti, ki vpija radarske valove, naj bi bilo poslani tudi zaveznikom. Med te je Srbija zmeraj prištevala tudi Kitajsko in Rusijo. Kitajsko veleposlaništvo v Beogradu je bilo tudi nenamerno bombardirano v tej vojni.

Delce nevidnega letala pa je Muzej letalstva v Surčinu obiskovalcem še dolga leta prodajal - kot spominke.

Skrivnosti nevidnosti so tako postale manj skrivnostne.

Tudi zadnja poročila iz Kitajske  kažejo, da »nevidnost« letal v zraku z napredkom tehnologije ni več nekaj, na kar bi se načrtovalci vojaških avantur v prihodnje lahko popolnoma zanesli.

Delite članek