Novo rusko "nevidno" letalo bo imelo tudi "neizsledljive", hipersonične rakete

Viri iz ruske obrambne industrije so za ruske medije povedali, da bodo nova ruska »nevidna« letala pete generacije Su-57 oborožena tudi z najnovejšimi, supersoničnimi raketami, ki bodo nekoliko manjše različice raket »Kinžal« (Kinzhal).

Najnovejši izstrelki Kinžal (Kh-47M2) so »hiperonični« in dosegajo tudi desetkratno hitrost zvoka, njihov domet pa je 1200 milj oziroma 2000 kilometrov. Vendar pa bodo morali biti izstrelki za letala nekoliko manjše verzije Kinžala, da bi jih bilo mogoče spraviti v skladišče za orožje v trupu novega letala.

Po navedbah ruskih virov je te izstrelke »praktično nemogoče izslediti z modernimi protizračnimi obrambnimi sistemi.«

Izstrelek Kinžal je po vsej verjetnosti nastal kot nadgradnja balističnih izstrelkov kratkega dosega Iskander-M, ki prav tako dosegajo hipersonične hitrosti.

Marca letos je Rusija sicer uspešno izstrelila izstrelek Kh-47M2 iz lovskega bombnika MiG-31BM, sedaj pa izstrelke namešča tudi na različico letala MiG-31K. Izstrelitev si lahko ogledate na koncu prispevka.

Ruska vojska naj bi prvih 12 serijsko izdelanih Su-57 dobila naslednje leto, vendar bodo ta letala morala najprej dobiti še nove motorje Izdelije-30, da bi res postala »prava letala pete generacije.« Polet teh letal na nizki višini si lahko ogledate tukaj.

Zastavlja pa se vprašanje, kako dobro je novo rusko letalo v primerjavi z ameriškima tekmecema F-22 in F – 35? Suhojev glavni konstruktor Mihail Strelec je za RBTH primerjal ruskega lovca pete generacije z njegovima ameriškima konkurentoma glede nosilnosti koristnega bojnega tovora in pospeškov.

»Ko seštejemo številki 22 in 35, dobimo 57,« je slikovito strnil Strelec. V ruski »sedeminpetdesetici« niso združene samo funkcionalne sposobnosti F-22 in F-35, ampak jih presegajo, meni glavni konstruktor pri Suhoju, poroča TASS.

Po njegovih besedah lahko letalo, za razliko od ameriških konkurentov, učinkovito uničevanje tako kopenske kot zračne cilje. »F-22 je uporaben predvsem kot lovec za ustvarjanje zračne premoči,« spomni Strelec.

Američani naj bi šele »naknadno« ugotovili, da je v letalo mogoče namestiti izključno rakete tipa zrak-zrak, medtem ko so se poskusi namestitve raket zrak-zemlja izkazali za neuspešne. Strelec izpostavlja, da je zasnova notranjega odseka za shranjevanje bojnega tovora takšna, da vanj ni mogoče namestiti večjih raket.

Strelec se je dotaknil še odnosa med nosilnostjo letala in njegovo maso. Tukaj šteje masa bojnega tovora in obseg, v katerem ga je možno namestiti na letalo.

»Po tem pokazatelju Su-57 med letali pete generacije nima konkurence,« pravi konstruktor, ki dodaja, da Su-57 prav tako nima konkurence, ko govorimo o osnovnih letnih in tehničnih lastnostih.

Rusija torej v odgovor na ameriški, zelo dragi "protiraketni ščit" hitro napreduje tako, da izdeluje vse hitrejše, toda v primerjavi s "ščitom" veliko bolj poceni, toda hitre rakete.

Že danes ima najhitrejše protiladijske rakete v operativni uporabi, nova dva izstrelka pa sta še enkrat hitrejša in svojim tarčam zaradi velike hitrosti (tudi preko desetkratne hitrosti zvoka) praktično onemogočata učinkovito obrambo. Nove rakete lahko po navedbah ruskih virov prebijejo vse doslej znane protiraketne »ščite«. 

Zadnji v seriji je prav že opisani izstrelek »Kinžal« (Kinzhal). Izstrelek naj bi bil del ruskega »nepremagljivega« arzenala. Letel naj bi kar 10 – krat hitreje od zvoka, domet pa naj bi bil okoli 2000 kilometrov.  

Še bolj nevaren pa bi lahko bil izstrelek »Cirkon« , ki naj bi ga začeli serijsko izdelovati v začetku letošnjega leta, kar je štiri leta pred sicer načrtovanem začetku proizvodnje.

Preizkusi so pokazali, da lahko ta izstrelek leti s hitrostmi preko 6000 kilometrov na uro, torej preko hitrosti »Mach-6«. Prav tako presenetljivo je, da je ruska obrambna industrija začetek serijske proizvodnje prestavila z leta 2022 na leto 2018. 

Februarja leta 2015 so mediji prvič poročali tudi o navedbah namestnika obrambnega ministra, generala Dimitrija Bulgakova tem, da je Rusija razvila posebna raketna goriva s takšno sestavo, da omogočajo večkratne nadzvočne hitrosti izstrelkov.

Hitrost preko 6125 kilometrov na uro onemogoča prestrezanje antibalističnim raketam, saj so ti izstrelki za vse današnje »protiraketne sisteme« enostavno prehitri. Domet rakete naj bi bil okoli 1000 kilometrov, kar pomeni, da bi na primer tarče na morju tak izstrelek zadel v samo nekaj minutah po izstrelitvi.

Na ta način bi bila ladjam in drugim plovilom onemogočena obramba pred tako hitrimi izstrelki. Z jedrskim pogonom opremljena raketna križarka Peter Veliki naj bi bila do leta 2022 prva opremljena s temi izstrelki. Predeluje pa se tudi raketna križarka Admiral Nakhimov, ki naj bi ga opremili z izstrelki Cirkon in novimi raketami NK. 

Ob tem Rusija aktivno namešča tudi druge nadzvočne sisteme, na primer rakete krajšega dosega BrahMos II, ki jih je razvila skupaj z Indijo. Te rakete dosegajo hitrost 2,8 maha in trenutno veljajo za najhitrejše protiladijske rakete v operativni uporabi.