Kosovske voditelje je strah posebnega sodišča, zato zaostrujejo spore s Srbijo

Zaostrovanje položaja na Kosovu je rezultat številnih sprememb v zadnjem času. Teorija, po kateri bodo mednarodna priznanja velikega števila držav za samostojnost Kosova že dovolj se je v zadnjem času sesula pod težo novih dejstev, saj je osem držav umaknilo svoje priznanje.

Srbijo in Kosovo sedaj čaka "pravno-obvezujoči sporazum", sicer ne bo napredka v pogajanjih z EU. Kosovo bi moralo ustanoviti Skupnost srbskih občin, vendar zavlačuje. Ob tem pa je vodilne kosovske politike strah še nečesa – novega sodišča, ki bo sodilo zločincem iz vrst OVK (Osvobodilna vojska Kosova). V njihove zločine pa naj bi bil vmešan vrh sedanje kosovsko-albanske politike. Zato tudi zaostrujejo konflikte s Srbijo.

Kosovski konflikt, ki se je zgodil pred dvema desetletjema je zahteval veliko žrtev. Mnogih še danes niso našli. Po podatkih mednarodnega Rdečega križa je še vedno pogrešanih skoraj 2000 ljudi, v glavnem kosovskih Albancev. Okrog 470 pogrešanih je izginilo po 12. juniju 1999, ko so na Kosovo prišle čete Kforja. Med njimi je 95 kosovskih Albancev, med preostalimi 375 pa so v glavnem Srbi.

Dicka Martyja, poročevalca Sveta Evrope, je še posebej zanimala usoda te zadnje skupine pogrešanih.

Thaci je ubijal, pretepal in zasliševal

Človek, ki je leta 2010 napisal poročilo Sveta Evrope o trgovini z človeškimi organi na Kosovu ima sedaj še bolj ostro sporočilo za kosovske voditelje, ki jih imenuje -"korumpirani mafijaši."

"Optimist sem, da bo tribunal kmalu testiral svoje delo s prvimi aretacijami ljudi, ki so na Kosovu in v mednarodni skupnosti znani kot 'velike ribe,'" je dejal za kosovski časnik Preševa jone.

Istočasno pa je izrazil zaskrbljenost nad tem, da bi bile priče lahko ubite, kot se je v preteklosti že dogajalo. Po ocenah analitikov bi se pred sodiščem lahko znašlo okoli 160 pripadnikov OVK, v Haagu pa so za nih že izpraznili in pripravili prvih 12 celic.

Po oceni Dicka Martya Kosovo ne more imeti politične in ekonomske perspektive, če bodo državo vodile osumljene, korumpirane osebe in "mafijaški kriminalci." Pri tem je Marty že prej Hashima Thacija, predsednika Kosova, Xhavita Halitija, podpredsednika kosovskega parlamenta in Kadrija Veselija, predsednika kosovske ga parlamenta, večkrat označil kot "velike ribe."

Marty je tudi izzval predsednika Kosova in vprašal, zakaj ga Thaci ne toži zaradi žalitve, če je to, kar je povedal o njem - laž.

Po poročilu Sveta Evrope iz leta 2010 naj bi bil aktualni kosovski predsednik Hashim Thaci vodja mafijske združbe, ki se ukvarja s tihotapljenjem droge, orožja in trgovino z organi ubitih ujetnikov, večinoma kosovskih Srbov.

Poročilo Sveta Evrope (SE) je sicer potrdilo sume, ki jih je prva v svojih spominih zapisala že nekdanja tožilka Mednarodnega kazenskega sodišča za bivšo Jugoslavijo Carla del Ponte: da je kosovski premier Hashim Thaci "vodja albanske mafijske združbe", ki se ukvarja s tihotapljenjem orožja, mamil in človeških organov. Z vsem tem naj bi se sedanji kosovski predsednik intenzivno ukvarjal že leta 1999 in 2000. Tedaj je bil namreč Thaci na čelu tako imenovane "dreniške slkupine." To je zapisano v poročilu Sveta Evrope o organiziranem kriminalu, ki ga je pripravil posebni poročevalec SE Dick Marty.

Marty v poročilu tudi opozarja, da je mednarodna skupnost konec 90. let prejšnjega stoletja ostro obsodila napad tedanjega srbskega predsednika Slobodana Miloševića na kosovske Albance, po drugi strani pa se z domnevnimi zločini Osvobodilne vojske Kosova sploh ni ukvarjala.

Thaci naj bi s še štirimi člani skupine v tem času "ubijal, pretepal in zasliševal". Poročilo navaja, da so nekdanji pripadniki Osvobodilne vojske Kosova v obveščevalnih poročilih označeni kot "ključni igralci" v kosovskih mafijskih strukturah.

Poročilo je bilo objavljeno tudi na spletni strani Sveta Evrope. To je še posebej pomembno tudi zato, ker je nekdanja tožilka ICTY v svojih spominih zatrdila, da so ji preprečili, da bi preiskovala visoke predstavnike Osvobodilne vojske Kosova. Del Pontejeva je med drugim želela preiskovati prav sume o tihotapljenju Srbov v Albanijo za pridobivanje organov. Del Pontejeva je navedla, da so pripadniki OVK na omenjen način ubili in prodali organe okoli 300 ujetih civilistov, večinoma kosovskih Srbov.

Thaci je po navedbah iz poročila v zadnjem desetletju izvajal "nasilen nadzor" nad trgovino s heroinom, osebe, ki so mu bile zelo blizu, pa so v Albanijo tihotapile predvsem Srbe, ujetnike, ki naj bi jih ubili, njihove ledvice pa so nato prodali na črnem trgu. Kot ugotavlja poročilo, so ujete Srbe zadrževali na šestih mestih v severni Albaniji, nekaj pa so jih odpeljali v improvizirani zapor na severu Tirane, kjer so jih ubili in jim izrezali ledvice.

Thaci naj bi bil z organiziranim kriminalom povezan več kot desetletje, vse odkar je njegova skupina prevzela nadzor nad Osvobodilno vojsko Kosova. Poročilo poudarja, da so "povezave med kriminalom in najvišjimi kosovskimi političnimi predstavniki preveč izrazite in preveč številne ter tudi preresne", da bi si pred njimi zatiskali oči.

Poročilo Sveta Evrope navaja, da so pripadniki OVK žrtve zadrževali v improviziranih zaporih, večinoma kmečkih hišah in barakah, vendar je bil en objekt še posebej pripravljen kot "sprejemni oddelek" za trgovino z organi.

Klanje pri živem telesu v "improvizirani kliniki"

Ta objekt, ki se v poročilu opisuje kot "improvizirana kirurška klinika" se je nahajal blizu mesta Fuše Kruje, nedaleč od letališča v Tirani. Po poročilu Sveta Evrope je bila ta lokacija izbrana zato, ker je bila ugodna za hiter transport organov za transplantacijo ter za "obiskovalce iz tujine."

Poročilo sicer ne trdi, da so bili ti obiskovalci iz tujine pravzaprav pacienti, ki so jim bili nato (ilegalno) presajeni organi pobitih ujetnikov, ki so jih pacienti pravzaprav kupili od ugrabiteljev pobitih. Poročevalec Sveta Evrope pa navaja trditve prič, ki so potrdile, da so bili ujetniki, ki so jim odzeli ledvice ubiti s streli v glavo, njihova trupla pa so bila nato hitro prepeljana v improvizirano kliniko, kjer so jim izrezali ledvice.

Poročilo navaja, da je operacija izrezovanja ledvic iz mrtve osebe relativno enostavna ter da ne zahteva nobene sofisticirane opreme ali anestetike. Ujetniki, namenjeni za trgovino z organi so bili zaprti v številnih objektih po vsej Albaniji, za njih pa je veljal tudi poseben režim - bili so dobro hranjeni, dovoljeno jim je bilo, da spijo in za razliko od drugih ujetnikov jih pripadniki OVK niso pretepali, saj so naročniki potrebovali nepoškodovane organe.

Poročilo potrjuje, da naj bi bil eden od takšnih zaporov tudi "rumena hiša", ki so jo omenjala že prejšnja poročila o trgovini z organi. V poročilu je omenjena kot "hiša K". Prejšnja poročila so navajala, da gre za hišo Abdula Katučija. V tej hiši in drugih objektih so bili ujeti civilisti - v veliki večini gre za Srbe, ki so jih pripadniki OVK ugrabili na jugu Kosova - zaprti od junija leta 1999 do julija leta 2000, ko je bila hiša pod nadzorom OVK. V to hišo v vasi Ripe pri mestu Burelu so bile pripeljane tudi ženske in dekleta, ki so jih izkoriščali za seksualno zlorabljanje.

Domačine so organizatorji podkupovali z denarjem, drogo, alkoholom in pristopom do prostitutk. Nekateri Srbi so bili verjetno ubiti prav v "rumeni hiši", vendar je bila ta le "postaja" na poti ugrabljenih na morišča. Sicer pa naj bi za preprodajo organov v podobnem primeru na Kosovu za presajene organe "kirurgi" zahtevali od 80.000  do 100.000 evrov.

V nekaterih objektih so ugrabljene pregledale osebe, ki so se izdajale za zdravnike, ugrabljenim pa so jemale vzorce krvi, kar Dick Marty ocenjuje kot dokaz, da so bile opravljene analize o tom, ali so ledvice neprostovoljnih "darovalcev" po njihovi smrti primerne za prodajo potencialnim kupcem oziroma - pacientom.

"Zaporniki so - najkasneje v trenutku, ko so jim vzeli vzorce krvi in so jih zdravniki pregledali, v kakšnem fizičnem stanju so - morali doumeti, da bodo obravnavani kot medicinska surovina," sklepa Dick Marty. Vozniki, ki so s tovornjaki prevažali ljudi, so potrdili, da so bili ljudje v kamionih zvezani za notranjost vozila ter da so slišali njihove krike oziroma da so slišali, da ti ljudje zelo trpijo.

Preiskava otežena zaradi klanovskih zvez

Omenjeno poročilo je nastalo po dve leti trajajoči preiskavi ter se sklicuje na vire v ameriškem Zveznem preiskovalnem uradu (FBI) in druge obveščevalne vire. Odgovornost za vse omenjene zločine Dick Marty pripisuje kosovskemu premieru Hashimu Thaciju , njegovo skupino pa primerja z mafijo. Poročevalec tudi navaja, da je imel otežkočen dostop do prič zaradi tradicionalnih klanovskih zvez ter koncepta časti ("bese") v albanski družbi, zaradi zavračanja sodelovanja pa obtožuje tudi oblasti v Albaniji.

Preiskava o trgovini z organi, ki jo vodi Svet Evrope je bila sicer dolgo časa v slepi ulici zaradi odpora albanskih oblasti in zvez najvišjih pripadnikov kosovske oblasti ter držav, ki so priznale neodvisno Kosovo. Ko je namreč Dick Marty, posebni poročevalec Sveta Evrope želel v Albaniji ugotoviti, kaj je res v zvezi z opisanimi "transplantacijami", se z njim v Albaniji ni želel pogovarjati nihče od pristojnih, albanski javni tožilec pa mu je celo razložil, da je Albanija suverena država ter da lahko preiskave na njenem ozemlju opravljajo samo njeni organi. Takšno ravnanje je naletelo na mlačne obsodbe v nekaterih zahodnih državah. Sledili so pritiski iz EU, tako da je albanska vlada vendarle popustila in dovolila preiskavo.

Toda ko so se preiskovalci Sveta Evrope naposled približali vasi Ripe, kjer so želeli začeti s preiskavo, so se na poti pojavili vznemirjeni prebivalci vasi in preprečili preiskovalcem, da vstopijo v znamenito "rumeno hišo", ki je v lasti Abdula Katučija.

Kljub temu je že deloma izvedena preiskava tožilstva Mednarodnega kazenskega sodišča v Haagu ponudila vrsto dokazov o vpletenosti kosovskega vodstva v trgovino z organi. V knjigi Carla Del Ponte so opisane celo izjave žrtvev, ki naj bi celo prosile, da naj jih ubijejo, da ne bi bile pri živem telesu sesekljane na kose.

Preiskava vzorcev krvi ter ostankov zdravil in materiala v "rumeni hiši" je pokazala, da gre res za sredstva, ki se uporabljajo pri transplantacijah. Znani naj bi bili celo glavni izvajalci omenjenih ilegalnih "transplantacij", po katerih so trupla izginila v množičnih grobnicah. To naj bi bili Đavit Eljšani, Ismet Tara, Hekuran Hoda, Besim Bokiš imenovan "Kitajec" ter Šaban Šalja.

Nekatere albanske priče naj bi prav Hekurana Hodo in Besima Bokšija prepoznale kot ljudi, ki so se videli z Negovanom Dedićem, Budimirom Baljoševićem, Zvezdanom Mojsićem, Stanišom Milenkovićem in Goranom Stolićem, ugrabljenimi Srbi iz Orahovca, ki so izginili leta 1999. Nad temi ljudmi so bili njihovi poveljniki, bratje Haradinaj ter Sulejman Selimi "Sultan", ki je danes poveljnik kosovske vojske, leta 1999 pa je bil poveljnik taborišča v Peškopiji.

Na poročilo Dicka Martya se je odzvala tudi kosovska vlada, ki je vse obtožbe že zanikala ter zatrdila, da ne temeljijo na dejstvih, temveč je njihov cilj "zgolj škodovati ugledu Kosova." Vendar bi sodni postopki proti voditeljem OVK lahko svetu predstavili povsem drugačno resnico. Zato si želijo kosovski voditelji čim prej doseči popolno "državnost" Kosova.