REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Kako bi Boris Johnson svoj zgodovinski poraz lahko na koncu spremenil v - presenetljivo zmago?

Kako bi Boris Johnson svoj zgodovinski poraz lahko na koncu spremenil v - presenetljivo zmago?Boris Johnson

Potem, ko je britansko vrhovno sodišče s soglasno odločitvijo vseh enajstih sodnikov razsodilo, da je bila pettedenska prekinitev dela parlamenta na zahtevo premierja Borisa Johnsona nezakonita, se je aktualni britanski premier v New Yorku odzval z besedam, da se »močno ne strinja« z odločitvijo, ki pa jo bo spoštoval.

Sodišče je namreč odločilo, da je kraljičina prekinitev dela parlamenta, ki jo je sprejela na njegov predlog, kot je to sicer običajno, »nezakonita, nična in brez učinka«.

Kar je seveda tako udarec za Johnsona kot tudi za britansko kraljico.

Johnson je dejal, da se 'močno ne strinja' z odločitvijo, ki jo bo spoštoval.

»Odločitev, da se njenemu visočanstvu svetuje prorogacija parlamenta, je bila nezakonita, saj je imela učinek frustracije ali preprečitve sposobnosti parlamenta, da brez razumne obrazložitve izvaja svojo ustavno funkcijo,« je poudarila vrhovna sodnica Lady Hale.

Po njenih besedah bi lahko glede na običaje in nenapisano ustavo prekinitev dela trajala od štiri do šest dni, ne pa pet tednov.

Sodnica Lady Hale je tudi pojasnila, da je vseh enajst sodnikov soglasno odločilo, da je odločitev neveljavna in da morata o nadaljnjih korakih odločiti predsednika obeh domov britanskega parlamenta. Predsedujoči parlamenta John Bercow je za sredo ob 11.30 že sklical sejo parlamenta.

Premier je s prekinitvijo dela parlamenta poskusil preprečiti poslancem, med njimi tudi »upornikom« v vrstah konservativcev, da preprečijo brexit brez dogovora.

Razglasitev sodbe, Vrhovno sodišče Velike Britanije
Vrhovno sodišče Velike Britanije, kjer vrhovna sodnica Lady Hale bere razsodbo. Vir: BBC, YouTube

Poslanci so sicer 4. septembra podprli zakon, ki preprečuje, da bi Združeno kraljestvo 31. oktobra Evropsko unijo zapustilo brez dogovora.

Zakon tudi predvideva, da bo moral Johnson prositi za nov trimesečni odlog brexita do 31. januarja 2020, če poslanci do 19. oktobra letos ne bodo sprejeli novega sporazuma ali glasovali za brexit brez dogovora.

Z Downing Streeta so sporočili, da »razsodbo še preučujejo,« premier Johnson pa je zatrdil, da bo vlada spoštovala razsodbo sodišča, čeprav se sam s to odločitvijo ne strinja.

Ponovil je, da se mora brexit zgoditi 31. oktobra.

Je pa zelo vprašljivo, če bo s tem načrtom uspel, kajti sedaj ga, če se ne bo odločil za odstop, kar je že zanikal, najverjetneje čaka še glasovanje o nezaupnici.

To pa pomeni, da bi lahko Velika Britanija že v nekaj dnevih dobila novega predsednika vlade – zelo verjetno Jeremyja Corbyna, vodjo laburistov, ki je Johnsona že pozval, da naj razmisli o odstopu.

To pomeni, da bi lahko Velika Britanija že v nekaj dnevih lahko dobila novega predsednika vlade – predsednika laburistov, Jeremyja Corbyna.

S potezo sodišča je pravosodje Johnsonu izbilo iz rok še zadnjo možnost, da zaobide zakon, ki od njega zahteva, da do 19. oktobra z Brusljem doseže dogovor o izstopu Velike Britanije iz EU, ali pa zaprosi za odlog, česar Johnson sicer ne želi narediti.

Odzvali so se že v stranki Brexit, kjer so takoj šli v napad in obtožili Johnsona, da je bil popolnoma neuspešen pri zagotovitvi brexita.

Razpustitev parlamenta je bila po njihovi oceni prav tako napaka »zgodovinskih razsežnosti.«

»Ko se bo parlament sestal, bo Boris Johnson verjetno moral ponuditi odstop ali pa bo zagotovo glasovanje o zaupnici« ocenjuje poslanec Richard Tice.

Volitve naj bi bile hitro, verjetno sredi novembra.

Mnogi pa že pozivajo k odstopu tudi »stratega« brexita, Dominica Cummingsa.

Boris Johnson in Daniel Cimmings
Boris Johnson in Dominic Cummings.  Vir: Screenshot YouTube

Da je predsednika vlade najvišje sodišča v državi spoznalo za krivega, da je zavajal celo kraljico in ravnal protizakonito, je po oceni mnogih v Veliki Britaniji »brez presedana.«

Vendar pa bi ob vseh teh porazih Johnson lahko na koncu vendarle – zmagal.

Kajti popularnost se mu v zadnjem času, ne glede na poraze - povečuje.

Ob vseh teh porazih bi Johnson lahko na koncu vendarle – zmagal.

Teorija Dominica Cummingsa pa predvideva, da bo s sloganom, da so »vsi proti njemu« in da je Johnson »na strani ljudstva«, katerega voljo poskušajo spodkopati parlament, sodniki in mediji na koncu prepričal večino, da mu bo na volitvah dala - podporo.

Britanski sistem je namreč večinski, takšen, da »zmagovalec pobere vse« in da zmagujejo tisti, ki so enotni, ne pa razdeljeni.

Johnson sicer ni v koaliciji z stranko Brrexit, toda glede odhoda iz EU imajo iste interese in cilje, na drugem polu pa so laburisti razdvojeni, liberalni demokrati pa za obstanek v EU.

Ta tabor je torej razdeljen in neenoten in bi na volitvah lahko zato izgubil.

Johnsonova taktika je, da s sloganom »ljudstvo proti parlamentu« na koncu - zmaga.

Johnsonov spektakularen poraz na vrhovnem sodišču bi lahko bil zato zmaga njegove populistične politike.

»Kar nihče ni vzel v obzir je, da je Johnson izrazito populističen politik. Preživel bo vse obrate do naslednjega dne. Njegov cel pristop pri doseganju tega, da si pridobi ključe Downing Streeta 10 je bil, da se je ves čas odzival na populistične signale, ne nazadnje okoli brexita. Na ta način obstaja nevarnost, da bo odločitev vrhovnega sodišča padla v Johnsonove roke. Ne bo ustavila brexita. Za Johnsona in njegove privržence iz sence bo to nov dokaz o tem, kako so 'oni' (elita, strokovnjaki, nedotakljivi, ki vladajo brez odgovornosti) proti 'nam' (javnosti velike Britanije)« opozarja Mathew Flinders v The Conversation.

Vrhovno sodišče je s to odločitvijo 'dodalo gorivo na populističen ogenj'.

Johnsonov največji poraz bi lahko zato bil temelj njegove prihodnje zmage, saj je vrhovno sodišče s to odločitvijo »dodalo gorivo na populističen ogenj«.

Ena od značilnosti tega populizma pa je potreba po »močnem in karizmatičnem voditelju« - in vzpon tega populizma smo lahko videli tudi na Madžarskem, v Italiji in še kje.

Za Veliko Britanijo pa je to še toliko bolj nevarno, ker nima pisane ustave, pač pa temelji na, kot je dejal zgodovinar Peter Hennesy, »teoriji vlade dobrih prijateljev,« ki od vseh politikov zahteva samoobvladovanje.

Toda Johnson je mož, ki ne igra po pravilih – še posebej, če sploh niso napisana.

Da se to ne bi zgodilo, bi morali laburisti in liberalni demokrati strniti vrste ter ločeno od volitev izvesti še en referendum o doseženem dogovoru z EU.

Kaj se bo res zgodilo, bo bolj jasno že kmalu.