Kaj je ministrica Andreja Katič videla na vojaški vaji v Srbiji ?

Šlo je za precej izjemen dogodek, ki ima svoj dodaten geopolitičen pomen, ne samo zaradi številnih novosti, prikazanih na vaji, pač pa tudi zaradi vse večjih regionalnih napetosti, ki jih lahko opažamo od Makedonije preko Kosova, vse do Bosne in Hercegovine. Vojaško napenjanje mišic je v zadnjem času opazno tudi v Hrvaški, ki se je okrepila z podarjeno ameriško eskadriljo helikopterjev (znamke OH-58D “Kiowa Warrior«) ter dvanajstimi rabljenimi nemškimi samohodnimi havbicami PzH 2000 z dometom 41 kilometrov.

Vučičeva zahvala Sloveniji

Slovenska obrambna ministrica je bila poleg predsednika in premierke Republike srbske ena od vidnejših tujih gostov. Vajo z imenom "Čelik 2017" (Jeklo 2017) so si sicer ogledali tudi številni veleposlaniki in vojaški atašeji, akreditirani v Srbiji. Vaja je bila nekaj posebnega predvsem zato, ker so si gledalci lahko zelo od blizu ogledali pravo bojno streljanje iz številnih povsem novih primerkov orožja, ki je bilo v pretežnem delu rezultat domačega znanja ter proizvedeno v Srbiji. Javnost je tako lahko videla več kot 20 povsem novih in še večje število moderniziranih vojaških sistemov.

Takoj po ogledu vaje je predsednik srbske vlade – in izbrani naslednji predsednik Srbije – pogovarjal tudi s slovensko ministrico za obrambo. Pogovarjala sta se o vojaško-tehničnem sodelovanju obeh držav, položaju v regiji in sodelovanju obrambnih sektorjev Slovenije in Srbije. Predsednik srbske vlade se je ob tem zahvalil Sloveniji zaradi sodelovanja slovenskih vojakov v misiji KFOR na Kosovu in njihovem delu pri zagotavljanju miru in varnosti. Prav tako je izrazil pripravljenost za sodelovanje srbske vojske za sodelovanje v misijah pod okriljem EU in OZN ter pripravljenost za sodelovanje s slovensko vojno industrijo ter krepitvi kapacitet tega dela gospodarstva. »Sodelovanje naših dveh vojsk in naših ministrstev je več kot dobro,« je dejala slovenska ministrica za obrambo.

Da je kljub krizi srbska vojaška industrija doživela precejšen napredek, je bilo videti tudi po predstavitvi posameznih vojaških sistemov. Javnosti so bili prvič predstavljeni raketni sistem Alas, kjer je bilo prikazano, kako raketa s pomočjo senzorjev in daljinskega vodenja zlahka zadene premikajoče se cilje oddaljene 12 kilometrov. Sistem naj bi bil v prihodnje zadevati cilje tudi na oddaljenosti 50 kilometrov. Prikazani so bili tudi oklopno vozilo »Miloš« z daljinsko upravljanim mitraljezom, osemkolesnik »Lazar« z daljinsko upravljanim topom kalibra 30 milimetrov, samohodna havbica »Nora« kalibra 155 milimetrov, raketni sistemi »Morava« in »Oganj«, daljinsko vodena letala, nova padala, pa tudi modernizirani protiletalski sistemi Kub in nova srbska puška kalibra 6,5 milimetrov, ki ima večjo prebojno moč v primerjavi z običajnim NATO kalibrom 5,56 milimetrov. Zelo zanimiv je bil tudi prikaz streljanja daljinsko vodenega miniaturnega goseničarja na akumulatorski pogon, uporabnega tudi v boju proti teroristom, streljanje s puškami z optičnimi senzorji »okoli vogala«, izstreljevanje raket iz helikopterjev ter sposobnosti prenovljenega bombniškega lovca Orel.

Številni novi izdelki domače vojaške industrije

Največja novost je bil srbski raketni sistem ALAS, ki je bil razvit tudi na podlagi sodelovanja Srbije z Združenimi arabskimi Emirati. Gre za vodene rakete z dometom do 60 kilometrov, sposobne zadeti cilje tudi brez vizualnega vodenja, ki so namenjene uničevanju tankov, bojnih vozil, utrdb, poveljniških mest, ladij in nizkoletečih helikopterjev. Raketa cilje najde s pomočjo optičnih in infrardečih senzorjev.

Pri pehotnem orožju je bil zanimiv prikaz puške sistema »kalašnjikov« kalibra 7,62x39  ter hkrati kalibra 6,5 milimetrov. Puška ima zamenljivo cev, s tem pa se lahko hitro spremeni iz navadne avtomatske v ostrostrelsko puško. Spada med zadnje dosežke tovarne Zastava. Po ocenah ameriških strokovnjakov razvoj posamezne puške in naboja lahko stane tudi milijardo ameriških dolarjev. Raketni sistem »Morava«  stane okoli 1,5 milijona evra, izstreljuje pa rakete kalibra 122 milimetrov, ki lahko na oddaljenosti 35 kilometrov pokrijejo površino 35 hektarjev.

Tudi »Oganj« je večcevni raketni sistem, toda za razliko od starega modela novi sam zavzema položaj, ima sistem za navigacijo in raketo z aerodinamičnimi zavirali, zaradi česar cilje zadene bolj natančno. Podoben namen ima samohodni top »Nora«, katerega prednost je popolna avtomatizacija in dober oklep, tako da se lahko hitro premika s položaja na položaj.

Lazar je »srbska Patrija«, namenjena prevozu osmih vojakov, pohvali pa se lahko z različnimi daljinsko vodenimi kupolami, v katere je mogoče namestiti mitraljeze ali pa različne topove ali rakete dometa do 8,5 kilometrov. Tudi stari jugoslovanski tanki M-84 so v Srbiji doživeli preporod z novimi namerilnimi napravami, reaktivnim oklepom in dodatno zaščito pred projektili, kar vsekakor povečuje možnost preživetja posadke v pravem spopadu.

Srbija v kratkem pričakuje tudi dobavo šestih ruskih nadzvočnih lovcev letal MiG-29, z Rusijo in Belorusijo pa tečejo tudi pogajanja o nakupu protiletalskega sistema BUK in predvsem S-300, ki bi v pomembni meri spremenil regionalno ravnotežje sil. Z nekaj takšnimi sistemi bi bila namreč Srbija za nekaj časa skoraj zagotovo varna pred poskusi kakršnekoli ponovne kampanje bombardiranja, podobne tiste, ki je je bila deležna leta 1999. Srbska vojska lahko letos pričakuje tudi dvig plač.

Ministrica Andreja Katič je zato v Srbiji zagotovo lahko videla veliko zanimivega in novega, česar v Sloveniji, žal, ni mogoče videti.

Veliko vprašanje pa je, kaj je ministrica lahko srbskemu kolegu Zoranu Đorđeviću – razen res dobrih novih Elanovih smučk, najnovejše pridobitve Slovenske vojske - ponudila v zameno, v prodajo ali kot izziv za skupno sodelovanje.

Kljub velikim obljubam leta 2004 o tem, kako bo po vstopu v zvezo NATO slovenska vojaška industrija doživela nov razmah, saj se ji bo odprlo veliko tržišče zahodnih zaveznic se namreč te obljube niso uresničile. Slovenija večino svojega orožja in opreme kupuje v tujini, podjetja, ki so se v Sloveniji ukvarjala s tem poslom pa večinoma životarijo.