Simona Rebolj prezirljivo o kvaliteti »osrednjih« medijev: »Saj so očitno samo tipkarji in čvekala, ki plonkajo!«

Znana in pronicljiva komentatorka aktualnih dogajanj Simona Rebolj je komentirala tudi zadnjo, odmevno tožbo Donalda Trumpa proti BBC-ju zaradi objave njegovih tako zlepljenih izjav, da je bilo videti, kot da protestnike poziva na vdor v Kongres - česar pa Trump ni storil.

»Donald Trump je zabil težak udarec britanski medijski hiši BBC, ki predstavlja za javno nacionalno televizijo v ugrabljeni Sloveniji poleg tiskovne agencije Reuters najpomembnejšo platformo za plonkanje propagandnega narativa. Ko je bil nazadnje Janša na oblasti, se je na TV Slovenija nekaj časa predvajalo prispevke BBC-ja kar neposredno. V javnosti je završalo, zakaj potemtakem sploh potrebujemo javni nacionalni medij. Osebno sem se takrat odzvala, da informativni program RTV Slovenija za zunanjo politiko res ne potrebuje kadrov, ker tudi sicer predvajajo predvsem oskopljene prepise in povzetke britanskih in delno ameriških medijev. Predvsem BBC-ja.

Trump je razbobnal montiran prispevek na svoj račun, zahteval opravičilo in ukrepe medija ter napovedal milijardno tožbo v primeru osebnega nezadovoljstva s sankcijami.

Kaj je pravzaprav zagrešil BBC, da sta odstopila dva predstavnika samega vrha upravljanja z medijsko hišo? Realen odgovor je, da niso ušpičili nič posebnega. Nič, česar ne bi izvajali non stop. Zavajali so namreč in izvajali prozorno politično propagando lobijev, ki jih sponzorirajo. Zakaj torej je v primeru Trumpa tako bombastično završalo in rezultiralo v rezanju glav uredniške politike, medtem ko se je prej že leta konstatno vršanje zaradi zavajajočih prispevkov in selektivnega izbora tematik porazgubljalo v hrupu in ni rezultiralo v kakršnih koli sankcijah medija?

fake_news_bbc.jpg

Odgovor je zelo preprost. Etablirani mediji, ki so obilno zaščiteni od politike, sponzorskih korporacij in drugih vplivnih lobijev, so preprosto imuni na pritožbe javnosti. Še v Sloveniji zadeve delujejo na enak način.  Opisala sem ga v prispevku o svoji izkušnji z bedastim ping pongom preko Varuhinje pravic gledalcev in poslušalcev zaradi širjenja jasno dokazljivih dezinformacij na nacionalni televiziji. Posledic za novinarko in uredništvo ni bilo. Nasprotno. Medijska hiša, ki jo financiramo tudi državljani (enako kot BBC), je celo poklonila neko cehovsko nagrado tej isti novinarki, ki deluje po enakem kopitu plonkanja skrajno pristranske propagande naprej. Ne počuti se slabo, ker itak ni edina in ima podporo uredništva in vodstva TV Slovenija. Saj so očitno samo tipkarji in čvekala, ki plonkajo. Ne gre za novinarstvo, ampak propagandno "agencijo".

BBC je tokrat doživel udarec samo zato, ker ga je treščil na gobec močnejši akter v političnem in gospodarskem prostoru. Predsednik ZDA!«

Donald Trump namreč vodi enako vojno proti medijem, ki služijo demokratski struji globalistov v ZDA. New York Times ima zato na mizi tožbe za več milijard dolarjev.

Več manjših medijev je zaradi ukinitve državnih subvencij moralo zapret vrata.

»Problem vseh teh medijev je, da ni težko dokazat zavajanja ali celo laži. Cenzura pa v nobeni od teh držav ni nelegalna, ampak se interpretira kot avtonomna uredniška politika pač. Enako v ugrabljeni Sloveniji,« sklene Simona Rebolj.

Ponorčevala se je tudi iz slovenskih medijskih delavcev, prizadetih zaradi klofute, ki jo je Trump primazal režimskim državnim lažnivcem

»Če pa si ogledate včerajšnje Odmeve v Sloveniji, lahko poslušate bizaren klepet Manice Ambrožič in Marka Milosavljevića s FDV-ja. Celoten pogovor je konstruiran na način tragičnega dneva za sicer baje najbolj kredibilen medij na svetu. To je dejansko izrečeno v osrednji informativni oddaji male evropske ugrabljene državice. Milosavljević je imel tako slabovoljen izraz na obrazu, kot da je on sam doživel napad najhujšega barbara na svetu, ki uničuje najbolj kakovostne in kredibilne medije na svetu in na vse, ki jim služijo. To so mediji, od katerih RTV Slovenija le plonka. Pa še to zelo slabo in oskopljeno. Kot da smo dežela popolnih medijsko izoliranih idiotov. Iz celotnega pogovora je razvidno sočustvovanje z neprofesionalnimi tipkarji in regljači, ki so jo dobili po buči v vojni najmočnejših lobijev na Zahodnem trgu. Oba v studiu sta v intonaciji ultimativne tragedije ponavljala mantro o nezaslišanih pritiskih, ki jih baje doživljajo najbolj kredibilni mediji na svetu.«