Več kot 70 odstotkov kmetov v ZDA zmanjšuje obseg setev, svetu grozi lakota: Kako napad na Iran strada planet

Medtem ko se svet ukvarja z vojaškimi poročili iz Bližnjega vzhoda, se v ozadju dogaja tiha katastrofa, ki bo prizadela vsakega potrošnika.

Ameriški kmetje nameravajo v letu 2026 zasaditi manj koruze, pšenice in riža kot v prejšnjih letih — nekateri seznami kažejo zgodovinske minimume.  

Kar 70 odstotkov ameriških kmetov namerava zmanjšati zasejane površine, ker si ne morejo privoščiti umetnih gnojil.

Vzrok ni le vremenski: cena goriva, gnojil in transporta je eksplodirala zaradi vojne v Iranu.

gnojila_slovenija.png

In medtem ko tankerji z nafto dobivajo prednost v pristaniščih, ladje z žiti čakajo. Rezultat? Manj hrane, višje cene, več lakote.

Številke, ki sprožajo alarme

Po uradnem poročilu USDA (National Agricultural Statistics Service) iz marca 2026 nameravajo ameriški kmetje zasaditi 95,3 milijona hektarjev koruze — kar je 3 % manj kot leta 2025. 

Pšenica bo na najnižji ravni od leta 1919, ko se je začelo zbiranje podatkov. 

Proizvodnja riža bo v Arkansasu, največjem proizvajalcu, padla za 24 %. 

Proso in ječmen sta prav tako na zgodovinskih minimumih.

The global food shortage is about to get really bad in a few months, not only with 30% of fertilizer being cut off but also that they're prioritizing oil over wheat & grain shipments

The chaos in supply chains is significantly worse than 2020, people just haven't realized it yet https://t.co/TuKlPvWOWH pic.twitter.com/mn2VC3jL18

— Financelot (@FinanceLancelot) April 26, 2026

To niso kratkoročna nihanja. To je sistemski trend, ki ga poganjata dva dejavnika: stroški in tveganja.

Cena dizla, ki ga porabijo traktorji, je poskočila zaradi nestabilnosti na Bližnjem vzhodu.

Cena dušikovih gnojil — ki so ključna za pridelavo — je eksplodirala, ker je njihova proizvodnja odvisna od zemeljskega plina, katerega ceno določajo energetski trgi. 

Kmetje računajo: če so stroški višji od pričakovanega donosa, je bolje zasaditi manj.

Tankerji pred žitom: logistika lakote

Drugi problem je pomorski. Vojna v Iranu je spremenila prioritete v pristaniščih.

Tankerji z nafto in tekočim plinom (LNG-jem) imajo prednost, ker energetska varnost zahodnih držav pride pred hrano.

Ladje z žiti iz Črnega morja, iz Ukrajine in Rusije, čakajo na razkladanje. To ni teorija zarote — to je logistična realnost vojn časov.

Ko se zaprejo prehodi ali ko se spremenijo trgovinske poti, prva žrtev ni nafta, ampak hrana.

Posledice za Slovenijo in svet

The closure of the Strait of Hormuz has halted 50% of global fertilizer exports, potentially disrupting the planting season and triggering a food crisis in Europe and Asia. Prices for nitrogen fertilizers have risen by 30%. pic.twitter.com/csSGxok6q0

— RusWar (@ruswar) March 17, 2026

Zakaj je to pomembno za nas? Ker Slovenija uvozi večino žit.

Ker je cena kruha, testenin in mesa neposredno odvisna od svetovnih trgov.

In ker inflacija, ki jo že občutimo, bo letos še hujša.

IMF in Svetovna banka sta opozorili, da vsaka nova vojna v regiji, ki proizvaja energijo, pomeni val lakote v Afriki in Aziji.

A evropski politiki — zaposleni z »podporo Ukrajini« in »sankcijami proti Rusiji« — o tem ne razpravljajo.

Michael Hudson, ekonomist in kritik ameriškega imperija, bi rekel: »Vojna je najbolj dobičkonosen posel za Wall Street in najdražji za prebivalce planeta.«

Letos bomo to občutili na mizi.