Je Trump Rusiji res pripravljen predati Krim?

Bela hiša je zanikala poročanje ameriških medijev, da je ameriški predsednik Donald Trump na ponedeljkovem vrhu z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom podprl rešitev odprtih ozemeljskih sporov v Ukrajini z referendumi.

Vendar poročila ameriških medijev še vedno mečejo senco dvoma na to zanikanje. Ameriški mediji poročajo, da »ruski predsednik pravi, da je bil ameriški predsednik Donald Trump med srečanjem na štiri oči na vrhu Trump-Putin pripravljen predati Krim in druge dele Ukrajine.«

Rusko zunanje ministrstvo namreč ni zanikalo poročanja medijev, da je Trump sprejel Putinovo idejo, da se na vzhodu Ukrajine razpiše referendum, prebivalci pa naj se odločijo, ali bodo del Rusije ali Ukrajine. Številni ameriški mediji poročajo tudi, da je Putin dal podoben predlog tudi za Krim.

V ZDA nihče razen Trumpa in prevajalke ne ve, kaj sta se voditelja pogovarjala v Helsinkih več kot dve uri za zaprtimi vrati. V demokratski stranki zahtevajo zato celo zaslišanje prevajalke.

Kongresni republikanci so blokirali to zahtevo. »Izvedba tako imenovanega referenduma v delu Ukrajine, ki ni pod vladnim nadzorom, ne bi imela nobene legitimnosti,« je dejal tiskovni predstavnik Sveta za nacionalno varnost Garrett Marquis.

Na vzhodu Ukrajine so namreč deli Donetska in Luhanska, ki so se razglasili za republiki, pod nadzorom proruskih separatistov, Krim pa se je po referendumu že pripojil Rusije. Zaradi zasedbe Krima so bile proti Rusiji uvedene mednarodne sankcije.

Po poročanju Bloomberga naj bi se Putin in Trump na štiri oči tajno dogovarjala tudi o usodi Krima in dveh drugih odcepljenih delov Ukrajine. Po teh poročilih naj bi Trump pristal na to, da se vprašanja rešijo z referendumi pod mednarodnim nadzorom, kljub temu, da po mednarodnem pravu tudi večinsko glasovanje na delu ozemlja ne daje podlage za odcepitev ozemlja.

Zahodne države so to načelo prekršile v primeru Kosova, ki je neodvisnost od Srbije razglasilo celo brez referenduma, medtem ko se je Krim nekaj let zatem od Ukrajine odcepil na podlagi glasovanja velike večine prebivalstva. Tudi na vrhu G7 naj bi Donald Trump dejal ostalim voditeljem, da bi Krim moral ostati v Rusiji, ker večina na Krimu »govori rusko.«

Trump je tudi dejal, da »ljudje radi rečejo 'oh Krim', toda dejstvo je, da so zgradili most do Krima in mislim, da tudi podmorniško oporišče.« Ukrajina je sicer v zadnjem času od ZDA dobila nov podporo v obliki protitankovskih raket Javelin, vendar je predsednik ZDA izražal dvome tudi o tej zadevi. V inštitutu Brookings so prepričani da je s tem Trump »odprl vrata Rusiji za nezakonito priključitev Krima.« Opozarjajo tudi, da na skupni tiskovni konferenci s Putinom ni nasprotoval oceni Putina, da zgolj Ukrajina zavira uresničevanje sporazuma iz Minska.

Letos prvič ZDA tudi niso izdale sporočila, v katerem bi obsodile rusko sestrelitev potniškega letala nad Ukrajino leta 2014. Takrat je umrlo 298 ljudi.

Putin naj bi o svojih pogovorih s Trumpom govoril na srečanju z ruskimi veleposlaniki in visokimi uradniki na zunanjem ministrstvu. Srečanje je bilo zaprto za javnost. Po navedbi prisotnih virov je bilo rečeno, da je Trump zahteval, da o ideji referenduma Putin javno ne govori na tiskovni konferenci, da bi dal predsedniku ZDA čas, da se o njej pogovori s člani administracije. Putinov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov ni želel komentirati vseh teh navedb, pač pa je dejal le, da so se pogovarjali le »o nekaterih novih idejah«, na katerih bodo »še delali.«

Zanikanje Marquisa se sicer ne ujema z izjavo ruskega veleposlanika v Washingtonu Anatolija Antonova, ki je dejal, da je Putin v Helsinkih Trumpu dal konkretne predloge glede Ukrajine. »O problemu se je razpravljalo, podani so bili konkretni predlogi, kako to vprašanje rešiti,« je dejal Antonov, podrobnosti pa ni želel pojasniti.

V Donetsku in Luhansku so sicer maja 2014 že organizirali referendume o odcepitvi, kjer je 96 odstotkov ljudi glasovalo za odcepitev od Ukrajine. Evropske države so glasovanje ocenile za »farso«.

Rusija obeh odcepljenih regij sicer ne priznava kot samostojni državi, je pa lani predsednik Vladimir Putin podpisal ukaz, s katerim potne iste in druge dokumente teh de facto držav ruski organi priznavajo kot veljavne. V obeh republikah je uradna plačilna valuta ruski rubelj.