REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Izredne razmere v Črni gori: nacionalizacija cerkvene imovine SPC sprožila proteste vernikov, blokade in pozive k orožju

Izredne razmere v Črni gori: nacionalizacija cerkvene imovine SPC sprožila proteste vernikov, blokade in pozive k orožjuČrna gora in upor

V skupščini Črne gore so v nočnih urah in v dramatičnih okoliščinah sprejeli predlog zakona o svobodi veroizpovedi in pravnem položaju verskih skupnosti. Na prvi pogled običajen zakon je razdelil Črno goro in politične odnose znotraj nje znova prignal do vrelišča.

Za zakon so glasovali poslanci vladajoče črnogorske Demokratične stranke socialistov, Bošnjaške stranke, Hrvaške državljanske iniciative in albanskih strank.

Od 80 poslancev je za zakon glasovalo 45 poslancev, eden pa je bil vzdržan.

Nato so se nekateri poslanci približali predsedujočemu in pričeli lomiti računalnike in uničevati mikrofone.

Opozicija je predlagala tudi 103 amandmajev, s katerimi so želeli ustaviti glasovanje. Vsi so bili zavrnjeni.

Zavrnjeni so bili tudi trije predlogi amandmajev, ki jih je preko stranke DF predlagala Srbska pravoslavna cerkev (SPC). 

Za zakon so glasovali poslanci vladajoče črnogorske Demokratične stranke socialistov (DPS), Bošnjaške stranke, Hrvaške državljanske iniciative in albanskih strank ter SD.

Aretacija članov DF
Črnogorska policija je aretirala tudi 18 poslancev opozicijske Demokratične Fronte. Vir: Screenshot YouTube

Črnogorska policija je nato aretirala več deset ljudi, med njimi tudi 18 poslancev opozicijske Demokratične Fronte (DF).

Poslanci opozicije so bili aretirani pred glasovanem o zakonu!

Kljub poslanski imuniteti so jih v maricah iz poslanskega kluba v parlamentu odpeljali v Varnostni center v Podgorici.

Policija je torej vpadla v parlament Črne gore, kandidatke za članstvo v EU in članice zveze Nato, ter brez razloga tepla poslance ter jih aretirala in nato nezakonito odvlekla v zapore. 

Po ustavi Črne gore (člen 86.) proti poslancem parlamenta sicer »ni mogoče sprožiti kazenskega postopka, niti odrediti pripora, brez odobritve Skupščine, razen kadar je zasačen pri izvajanju kaznivega dejanja, za katerega je predpisana kazen daljša od petih let zapora.«

Policija pa je aretirala 18 poslancev, pri katerem je dvema, Kneževiću in Mandiću očitala kaznivo dejanje »preprečevanje uradne osebe pri opravljanju uradnega dejanja«, medtem ko je poslanca Zogovića bremenila za »napad na uradno osebo.«

V nobenem od teh primerov pa ne gre za kazniva dejanja, ki bi bila kazniva z zaporom pet let ali več.

Vladajoča večina pa je ob tem zavrnila tudi amandma, s katerimi bi bilo nacionalizacijo objektov Srbske pravoslavne cerkve mogoče izpodbijati v rednih sodnih postopkih!

Z drugimi besedami to pomeni, da je policija danes vpadla v parlament Črne gore, kandidatke za članstvo v EU in članice zveze Nato, ter brez razloga tepla poslance in jih aretirala ter nato nezakonito odvlekla v zapore.

Črnogorska policija je aretirala več deset ljudi, med njimi tudi 18 poslancev opozicijske Demokratične Fronte.

Napeto je bilo tudi na ulicah in cestah, kjer je na tisoče demonstrantov, vernikov Srbske pravoslavne cerkve zasedlo lokalne in magistralne ceste ter prekinilo promet v številnih delih Črne gore.

Kotor, Budva, Bar in Nikšić so bili blokirani zaradi protestov.

Opozicijski poslanci – gre pa večinoma za pripadnike srbskih strank, ki predstavljajo tretjino prebivalstva Črne gore – so namreč skupaj z vrhom Srbske pravoslavne cerkve prepričani, da je zakon neustaven, diskriminacijski in da bi ga bilo potrebno umakniti iz skupščinske procedure.

Črna gora - verski zakon

Najbolj spornih je nekaj členov zakona, ki od Srbske pravoslavne cerkve in drugih verskih skupnosti, ki ji sicer pripada večina verujočih v državi (tudi tistih, ki so po nacionalnosti Črnogorci) zahteva, da pri dokazovanju o lastništvu svojih verskih objektov pokažejo veljavne dokumente iz leta 1918 ali prej, če ne, pa bi ta lastnina prešla v roke države.

Na ta način pa bi lahko država dala te cerkve tudi kanonsko nepriznani »Črnogorski pravoslavni cerkvi«, ki ima zelo malo število pristašev, vendar ima - podporo oblasti v Podgorici.

V SPC menijo, da gre za očiten primer nacionalizacije cerkvene imovine in krajo cerkvene lastnine.

V SPC menijo, da gre za očiten primer nacionalizacije cerkvene imovine in krajo cerkvene lastnine.

Zakon je sicer pripravila vladajoča DPS, ki vlada tudi s podporo manjših strank, za katere volijo večinoma Bošnjaki ali Albanci v tej državi.

Zato ima zakon tudi oster protimanjšinski naboj, saj z njim vladajoča večina ob pomoči »lojalnih« manjšin dejansko pritiska na največjo, srbsko manjšino, ki se že od razglasitve samostojnosti Črne gore nahaja v najslabšem položaju.

Pravice te manjšine so pogosto kršene, praviloma pa to v državah EU sploh ne opazijo, saj je Črna gora, v kateri je uradno plačilno sredstvo evro, na področju zunanje politike svojo zunanjepolitično usmeritev popolnoma uskladila z evropsko – kar pa za Srbijo seveda ne velja.

Đukanović, Bultović in Milošević iz časov zavezništva
Milo Đukanović s svojima pokojnima zaveznikoma Momirjem Bulatovićem in Slobodanom Miloševićem.

Po drugi strani si želi vodstvo Črne gore zmanjšati vpliv SPC, ker jo smatrajo za podaljšano roko srbske države. Težava pa je v tem, da je večina prebivalstva v Črni gori – vernikov SPC.

Dodatna težava države je, da se v njej oblast in opozicija nikoli ne zamenjata.

Opozicija ima podporo največje manjšine, ki je postala trajna manjšina, stranka DPS, ki je kljub številnim korupcijskim aferam vodstva ves čas na oblasti pa ima zaradi podobne podpore ostalih Črnogorcev ter Albancev, Hrvatov in Bošnjakov zmeraj zagotovljeno vlado. Spor v Črni gori ima tako tudi močno etnično-versko dimenzijo.

Dodatna težava države je, da se v njej oblast in opozicija nikoli ne zamenjata. Spor v Črni gori ima tako tudi močno etnično-versko dimenzijo.

Med Srbijo in Črno goro je zato že od leta 2006, ko se je Črna gora ločila od Srbije odprtih cela vrsta sporov.

Ob tem, da v črnogorskih institucijah izrivajo srbski jezik in celo cirilico iz javnega prostora in šolstva, je Črna gora priznala tudi Kosovo in – kljub nasprotovanju večine prebivalstva – brez referenduma vstopila v zvezo NATO.

Črnogorski organi pregona pa so aretirali celo vrsto črnogorskih in ruskih državljanov in jih obtožili sodelovanja v domnevnem poskusu državnega udara.

Ob tem je že od leta 2006 nerazrešeno tudi vprašanje dvojnega državljanstva, ki ga Črna gora prepoveduje, Srbija pa omogoča.

Zadnji zakon o t. i. »verski svobodi« je zato samo še zadnja kaplja čez rob že tako napetih odnosov. Srbija se pri tem očitno ne želi vmešavati v notranje zadeve Črne gore, pač pa poziva zgolj k iskanju kompromisnih rešitev.

Zato pa je bolj napeto na ulicah v Črni gori. Parlament Črne gore je obkolilo okoli 1000 policistov, ki so demonstrantom onemogočili približevanje parlamentu. Proteste so tudi uradno prepovedali, češ da so bili prijavljeni prepozno.

Večni predsednik Črne gore (ali občasno predsednik vlade) Milo Đukanović je že več kot tri desetletja nesporni, edini vladar Črne gore.

Vse več je tudi zelo ostrih izjav. Medtem ko oblast sporoča, da bo ostro kaznovala vse, ki bi sodelovali v »uporu« ali v primeru »rušenja ustavne ureditve«, poslanec Demokratične fronte Andrija Mandić pa je posredno pozival sodržavljane - k orožju.

Pozivam vse svoje vojne tovariše iz let 91. in 92., da naj bodo pripravljeni. To vam ne bomo oprostili. Vaših 2000 policistov ne bo preprečilo tega v Črni gori.

To po svoje res spominja na dramatične nastope Alije Izetbegovića in Radovana Karadžića v skupščini BiH pred vojno leta 1991.

»Sodeloval sem v vojni leta 91 in leta 99, nisem bil bojazljivec. Pozivam vse svoje vojne tovariše iz let 1991. in 1992., da naj bodo pripravljeni. To vam ne bomo oprostili. Vaših 2000 policistov ne bo preprečilo tega v Črni gori. In če ne odnehate, bo to katastrofa za Črno goro. Imate ponudbo mitropolita, če je ne sprejmete, lahko pričakujete najhujše,« je dejal Mandić.

Črna gora sicer spada med države, ki imajo glede na število prebivalstva največ orožja v zasebni lasti.

Oglasil se je tudi član odbora ruske Dume za mednarodne odnose Sergej Železnjak, ki je dejal, da je črnogorski zakon »antikrščanski akt, ki dejansko pomeni državni odvzem cerkvenih svetinj in lastnine.«

Izrazil je tudi podporo vrhu Srbske pravoslavne cerkve in opozoril, da so sinod Ruske pravoslavne cerkve, poglavarji drugih pravoslavnih cerkva kot tudi predstavniki EU proti sprejemu tega zakona.

Črna Gora - demonstracije proti NATO
Večina v Črni gori je bila proti vstopu v zvezo Nato, ki je državo bombardirala leta 1999, vendar je parlament prav zato odločitev sprejel - brez referenduma.

Ob tem je potrebno spomniti tudi na to, da je o problemu Črne gore nedavno spregovoril tudi ameriški predsednik Donald Trump, ki je to državo predstavil kot problem za zvezo NATO, ker bi lahko po njegovi oceni Črna gora lahko ZDA zapletla v širše spopade.

Trump je dejal, da bi »zelo agresivni Črnogorci« lahko ZDA popeljali celo v tretjo svetovno vojno.

Trump je dejal, da bi »zelo agresivni Črnogorci« lahko ZDA popeljali celo v tretjo svetovno vojno.

In vse bolj se zdi, da se je o tem zelo resno pogovarjal z Vladimirjem Putinom.

Zelo protirusko usmerjena Črna gora pa bi bila tudi za Rusijo lahko odličen poligon, da dokaže neučinkovitost zveze Nato, zato ima dogajanje v Črne gore lahko bolj resne posledice, kot je to v tem trenutku morda videti, še posebej, če se bodo ponovili sceneriji »hibridnih vojn« kot smo jih videli na Krimu in v Doneški ter Luganski republiki.

Ker je Črna gora že sodila državljanom Rusije, domnevnim pripadnikom ruske vojaške obveščevalne službe, ima Rusija zagotovo tudi svoje interese pri razvoju situacije v Črni gori. 

Mnenje o Đukanoviću: Prodal je državo zahodu, v zameno pa ga Interpol ne aretira zaradi njegovih prevar pri trgovini s cigaretami in drugih lopovskih poslov.

V primeru eskalacije konflikta in širšega upora prebivalstva srbske narodnosti je zelo verjetno, da maloštevilna črnogorska vojska in policija ne bi uspeli obdržati nadzora nad precejšnjim delom državnega ozemlja.

Prav tako je zelo malo verjetno, da lahko Črni gori pri tem problemu pomaga že precej razdeljena zveza Nato.

Poslanci opozicije so medtem za predsednika Črne gore Mila Đukanovića celo zahtevali, da vrh SPC nad njim izda »prekletstvo«, na družbenih omrežjih pristašev opozicije pa so prevladovali izjemno kritične ocene dela Mila Đukanovića, ki je najbolj vnet zagovornik spornega odvzema lastnine SPC.

»Prodal je državo zahodu, v zameno pa ga Interpol ne aretira zaradi njegovih prevar pri trgovini s cigaretami in drugih lopovskih poslov,« je o predsedniku Črne gore, ki v državi vlada že več kot 30 let, zapisal eden od kritikov.

Po Črni gori pa medtem že ustanavljajo odbore za zaščito svetinj.

Črna gora bo letos zato, to je že očitno, praznovala zelo napete in nič kaj spokojne božične in novoletne praznike.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Sorodni članki

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke