Črna gora brez referenduma postala 29. članica zveze NATO

Črna gora je danes uradno postala 29. članica zveze Nato. Zunanji minister Srdjan Darmanović je v State Departmentu v Washingtonu slovesno predal ratifikacijske listine in s tem formalno zaključil pristopni proces Črne gore k Severnoatlantski pogodbi.

Večina prebivalstva Črne gore sicer zavrača vstop v NATO, saj je ta zveza leta 1999 brez dovoljenja Varnostnega Sveta OZN napadla ZRJ, katere del je bila tedaj tudi Črna gora. Vendar se poslanci na želje Črnogorcev niso pretirano ozirali, pač pa so parlamentarne stranke vstop v zavezništvo potrdile v parlamentu in brez referenduma, ki je bil v drugih državah v Evropi, ki so pred Črno goro vstopile v zvezo NATO zlasti v letih 1999 in 2004 običajna procedura pred vstopom.

Črnogorsko delegacijo s premierjem Duškom Markovićem je danes v State Departmentu sprejel namestnik ameriškega državnega sekretarja Tom Shannon in v imenu ZDA, ki so depozitar Severnoatlantske pogodbe, sprejel črnogorske ratifikacijske listine.

Shannon je poudaril, da so na poti vstopanja Črne gore v zvezo Nato vsi pomembno prispevali. "Obljuba o članstvu je s seboj nosila demokratične vrednote in spoštovanje vladavine prava. To je pomenilo, da je treba sprejeti težke reforme in Črna gora je naredila prav to, zato danes postaja članica. Prav tako smo hvaležni, ker je Črna gora prevzela finančne obveznosti, ki jih članstvo prinaša," je še dejal Shannon, kot poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.

Namestnik ameriškega državnega sekretarja je tudi poudaril, da je bila Črna gora že zdaj zanesljiv partner v Natovih misijah, tudi v operacijah proti skupini Islamska država.

Črno goro je pohvalil, "ker je izkoristila suvereno pravico, da sama izbira zavezništva, čeprav je bila tarča pritiskov v nasprotno". Proti novi širitvi Nata je bila predvsem Rusija, ki meni, da Nato s tem ogroža njeno varnost.

Nekateri analitiki širitev zveze NATO ocenjujejo kot slabo potezo, kajti ob suverenih pravicah držav, ki jih poudarjajo v zavezništvu NATO obstajajo tudi interesi velikih sil ter njihove vplivne sfere. Spomniti velja, da ima tudi Kuba suvereno pravico, da na svojem ozemlju gosti tuje vojake in namesti katerekoli raketne sisteme, kljub temu pa je razporejanje ruskih raket na Kubi v petdesetih letih prejšnjega stoletja sprožilo kubansko krizo. Prav tako ni verjetno, da bi ZDA brez ugovorov sprejele vstop Kanade ali Mehike v zavezništvo, ki bi na ZDA gledalo kot na potencialnega tekmeca in morda celo sovražnika. 

Iz Moskve so se tudi zato na novico o širitvi Nata odzvali z opozorilom, da si "pridržujejo pravico do odgovora na sovražno politiko" Črne gore. "Nadaljevanje protiruske histerije v Črni gori pri nas vzbuja zgolj obžalovanje," so sporočili iz ruskega zunanjega ministrstva.Rusija na razširitev zveze NATO gledajo negativno, ker je razširitev v nasprotju z zagotovili, podanim s strani ZDA ob mirni združitvi Nemčije leta 1990, ko se je ruska vojska umaknila na vzhod.

Črnogorski premier Drašković pa je na drugi strani vstop med polnopravne članice Nata označil za zgodovinski dogodek za njegovo državo in narod, "ki je utrpel velikanske žrtve v 19. in 20. stoletju, da bi obranil pravico do svobodnega življenja, do pravice do izbire lastne prihodnosti, priznanja v svetu pod lastnim imenom in z našimi lastnimi simboli".

"Nikoli več se ne bo zgodilo, da bo kdo drug odločal namesto nas in o naši državi za našimi hrbti, kot se je to dogajalo v preteklosti," je še dodal črnogorski premier.

Shannon je sicer še poudaril, da širitev Nata s Črno goro pomeni tudi, da so ZDA predane spoštovanju 5. člena Severnoatlantske pogodbe, ki govori, da je napad na eno članico napad na vse. "Vrata v Nato ostajajo odprta," je še poudaril.

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, ki se je prav tako udeležil današnje slovesnosti v Washingtonu, pa je dodal še, da bo zavezništvo s črnogorskim članstvom dobilo podrobnejši vpogled na dogajanje na Zahodnem Balkanu. "Članstvo Črne gore je dobro za Črno goro, je dobro za Zahodni Balkan in je dobro za mednarodni mir in varnost," je dejal Stoltenberg.

Črna gora je neodvisnost razglasila junija 2006, le nekaj mesecev po tem, 29. novembra, pa je dobila povabilo, da se pridruži zvezi Nato. Povabilo za začetek pristopnih pogovorov k Natu je dobila decembra 2015, 19. maja lani pa je bil podpisan protokol o njenem pristopu k Severnoatlantski pogodbi.

Potem ko so ta protokol ratificirale vse članice Nata, ga je 28. aprila kot zadnji ratificiral še črnogorski parlament in tako potrdil članstvo v zavezništvu. Premier Marković se je nato 25. maja že pridružil ostalim voditeljem zavezništva na vrhu v Bruslju. Mediji so sicer prav tedaj objavili tudi posnetek, na katerem se jasno vidi, da je ameriški predsednik Donald Trump v Bruslju zelo grobo odrinil Duška Markovića ter se postavil pred njega. V zvezi NATO na Zahodnem Balkanu niso samo še Makedonija, ki namerava vstopiti že kmalu, ter Srbija, Kosovo ter BiH. Srbija v zvezo NATO ne namerava vstopiti, BiH tega ne more narediti brez soglasja Republike srbske, malo verjeten pa je tudi vstop Kosova, ker nekatere članice zveze NATO Kosova še vedno ne priznavajo kot države, pač pa jo v skladu z odločitvijo Meddržavnega sodišča v Haagu smatrajo za del ozemlja Srbije pod upravo OZN.