REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

EU in ZDA proti Srbiji v mafijskem stilu: »Priznajte zakonitost kraje ozemlja, ali pa vam uvedemo najhujše sankcije!«

EU in ZDA proti Srbiji v mafijskem stilu: »Priznajte zakonitost kraje ozemlja, ali pa vam uvedemo najhujše sankcije!«Zadnji dosežek ZDA in EU: Reševanje problema Kosova v evromafijskem stilu. Vir: Zajem zaslona, Twitter

Srbija se je te dni znova soočila z dramatičnim dnevi.

Predsednika Srbije je namreč obiskalo pet predstavnikov »Zahoda« - trije iz največjih držav Evropske unije, glavni pogajalec EU in predstavnik ZDA; srbskemu predsedniku so predstavili nov načrt »normalizacije« odnosov s Prištinom, ki od Srbije zahteva priznanje neodvisnosti Kosova in to preko vstopa Kosova v OZN ob soglasju oziroma nenasprotovanju Beograda.

Ker lahko članice OZN postanejo samo države, bi srbsko strinjanje ali celo pasivnost Srbije (nenasprotovanje) ob vstopu Kosova v OZN pomenilo de facto priznanje Kosova kot države.

Izsiljevanje: Nedoločena »pravila svetovnega reda«, tako kot jih razumejo in človeštvu narekujejo ZDA in njihove evropske oprode, namesto spoštovanja določil mednarodnega prava. Vir: Zajem zaslona, Twitter 

Kosovo je od tega koraka sicer še daleč, saj se v zadnjem času število držav, ki so priznale Kosovo kot državo zmanjšuje, za sprejem pa potrebuje dvotretjinsko podporo članic OZN ob hkratnem soglasju Varnostnega sveta OZN.

Tu bi rezerve – celo ob soglasju Srbije – verjetno imeli Rusija in Kitajska. Ruski »ne« je ob tem vezan na odločitev Srbije, kar je Moskva že večkrat povedala.

Kosovo je sicer srbska avtonomna pokrajina pod posebno upravo OZN, ki je leta 2008 enostransko razglasila odcepitev od Srbije. V skladu z določili mednarodnega prava takšna razglasitev ne velja za zakonito brez soglasja matične države, torej Srbije - in ne glede na število priznanj drugih držav.

Več kot polovica članic OZN Kosova ne priznava kot samostojne države, ne priznava pa ga niti Srbija, ki ima ob tem podporo Rusije in Kitajske.

To ni več politika v skladu z mednarodnim pravom in je daleč od ideala EU kot na pravu zasnovane skupnosti. To je zdrs v mafijsko logiko, v skladu s katero je dovoljeno ukrasti vse, razen tega, kar si že lasti mafija. In to se seveda brani z vsemi sredstvi...

EU in ZDA že od trenutka, ko so članice zveze NATO leta 1999 nezakonito napadle Srbijo in Črno goro (ZRJ), kar se je končalo z umikom vojske in policije tedanje ZRJ s Kosova in protektoratom Kosova v okviru OZN, poskušajo rešiti nastalo situacijo – toda večinoma tako, da usmerjajo proces pogajanj med institucijami Prištine in Beograda v smer srbskega priznanja Kosova.

Srbija se temu upira, pripravljena pa je na podpis sporazumov, ki bi dejansko omogočili »normalizacijo« odnosov, toda brez priznanja enostranske odcepitve.

Pri tem je imela doslej tudi podporo petih držav članic EU, ki Kosova niso priznale kot državo.

Pod pritiskom vojne v Ukrajini pa je sledil preobrat, v katerem so članice EU naredile salto mortale – medtem ko v primeru Ukrajine aktivno, tudi s pomočjo in orožjem branijo »ozemeljsko integriteto« te marionetne države ZDA in režima v Kijevu, ki je s svojimi potezami ogrožal varnost Rusije in izzval njen napad, v primeru Srbije zahtevajo, da se čim prej dejansko in pravno odreče delu svojega ozemlja.

Pri tem se je z novim načrtom prvič strinjalo tudi pet članic EU, ki Kosova sicer ne priznavajo za državo.

Srbijo so s tem praktično potisnili ob zid. Istočasno so odposlanci ZDA in EU predsednika Srbije Aleksandra Vučića soočili s hudimi posledicami za Srbijo, če ne sprejme ponujenega načrta – najprej bi srbskim državljanom uvedli vizume, nato bi sledila ustavitev vseh predpristopnih pogajanj z EU, nato umik investicij.

Evromafija med delom
Evromafija med delom. Vir: Zajem zaslona, Twitter

Pet predstavnikov »kolektivnega Zahoda« je zagrozilo tudi, da bodo Kosovo medtem sprejeli v članstvo Sveta Evrope in drugih organizacije ter tudi v zvezo NATO, kar bi bil prav tako presedan.

Doslej se namreč še ni zgodilo, da bi del zveze NATO lahko postal mednarodni protektorat oziroma delno priznana de facto »država« ter entiteta, ki je v skladu z določili mednarodnega prava del druge države.

Vir: Zajem zaslona, Twitter

Pri sankcijah, s katerimi Srbiji grozi Zahod, ne gre več za sankcije OZN (kot v devetdesetih letih prejšnjega stoletja), ki bi imele podlago v mednarodnem pravu, pač pa za povsem enostranske sankcije zahodnih držav.

Toda glede na to, da si Srbija želi v EU in s članicami Evropske unije njeno gospodarstvo tesno sodeluje, bi te sankcije zagotovo imele hude posledice za srbsko gospodarstvo.

Doslej se še ni zgodilo, da bi del zveze NATO lahko postal mednarodni protektorat oziroma delno priznana de facto »država« ter entiteta, ki je v skladu z določili mednarodnega prava del druge države.

Vse to pa se dogaja v trenutku, ko oblasti v Prištini izigravajo vse sporazume, ki so jih sklenile z Beogradom.

Ne samo, da Priština zavrača uveljavitev ustanovitve Zveze srbskih občin, oblike lokalne avtonomije, na kar so pristali že pred desetimi leti (in v zameno dobila različne ugodnosti s strani Srbije), pač pa znova krši celo sporazum o registrskih tablicah, ki ga je sprejela komaj decembra lani.

Zdaj si je izmislila namreč nov pogoj – ljudem, ki so veljavnost starih tablic podaljšali po datumu omenjenega sporazuma - prepoveduje uporabo njihovih vozil.

Tega pogoja v zadnjem sporazumu seveda ni, Srbija pa se je, da bi policija, ki je pod taktirko prištinskih oblasti prenehala maltretirati Srbe na Kosovu - odrekla celo izdajanju novih tablic, ki jih Priština smatra za nezakonite.  

Zaradi tega so iz kosovskih institucij, policije, sodišč in tožilstev kosovski Srbi kolektivno in protestno odstopili že lani. Njihove zahteve kljub temu v Prištini niso izpolnili, kosovska policija pa medtem nadaljuje z represijo nad nealbanskim prebivalstvom.

Ob tem specialne prištinske enote, ki na sever Kosova ne bi smele brez dovoljenja poveljnika mednarodnih sil KFOR, izvajajo preglede vozil na kontrolnih točkah in tako maltretirajo večinoma srbsko prebivalstvo s severa Kosova.

Predvčerajšnjim je policija na eni takih kontrolnih točk streljala na vozilo lokalnega Srba in ga ranila v predelu prsnega koša.

Na pravoslavni božič je kosovski Albanec streljal na dečka in mladeniča, ki sta nosila pravoslavni badnjak in ju hudo ranil.

Takšnih incidentov je ogromno, institucije EU pa jih zgolj blago obsojajo (če sploh), istočasno pa s konkretnimi sankcijami pritiskajo le na Srbijo in od nje zahtevajo – priznanje Kosova, kar naj bi po njihovi oceni »rešilo« vse probleme.

Srbski predsednik je o vsem tem spregovoril v dolgem televizijskem prenosu v ponedeljek zvečer, kjer je opisal vse to in še veliko več.

Iz njegovih besed je bilo mogoče razbrati, da zaradi resnih ekonomskih posledic, ki bi sledile grožnjam Zahoda v kolikor ne prizna Kosova - ni takoj zavrnil nov »načrt« EU in ZDA, dal pa je jasno vedeti, kaj je v njem za Srbijo nesprejemljivo.

Ker EU in Združene države čakajo na odgovor - najverjetneje nekje do poletja, najpozneje do avgusta in septembra, torej v času pol leta – je srbski predsednik dal vedeti, da si bo Srbija medtem kupovala čas.

Vučić in Kurti  Vir: Kurir, Twitter
Aleksandar Vučić in Albin Kurti. Vir: ZAjem zaslona, Twitter

Predsednik Srbije je pustil odprto možnost, da sam celo odstopi in da se o omenjenem sporazumu izjasnijo druge institucije Srbije ter tudi narod – najverjetneje na referendumu.

Vučić je sicer je v kratki izjavi po srečanju državnega vrha, ki ga je povzročil nedavni prihod posrednikov iz EU, Francije, Nemčije, Italije in ZDA v Beograd, izpostavil, da je »Srbija pripravljena delati na konceptu in izvedbi ponujenega načrta za Kosovo z enim pridržkom

Zanimivo je, da so slovenski mediji omenjeni srbski »pridržek« - preprosto ignorirali.

Kosovo je sicer avtonomna pokrajina Srbije pod posebno upravo OZN, ki je leta 2008 enostransko razglasila odcepitev od Srbije. V skladu z določili mednarodnega prava takšna razglasitev ne velja za zakonito brez soglasja matične države, torej Srbije - ne glede na število priznanj drugih držav.

Vodja srbskega parlamentarnega odbora za Kosovo in Metohijo Milovan Drecun je medtem izjavil, da je predlog Zahoda le koncept, o katerem bi morala Srbija razpravljati, ni pa ultimat in je zato možno doseči konsenz v javnosti.

»Sporno je, da je zapisano, da Srbija ne bo nasprotovala članstvu Kosova v vseh mednarodnih organizacijah, ne pa v katerih, to pa potem pomeni, da to velja tudi za Združene narode. Navedeno je tudi, da naj pogodbenici spoštujeta ozemeljsko celovitost in suverenost, pravico ljudi do samoodločbe, da obe strani priznavata potne liste. Dejansko od Beograda zahtevajo, da sicer ne prizna de jure lažne države Kosovo, ampak da jo obravnava kot mednarodni subjekt, torej, da Kosovo obravnava kot državo,« je opozoril Drecun in dodal, da v sedmi točki ni govora o Skupnosti srbskih občin (ZSO), ampak načrt govori o neki samoupravi Srbov, ki je »nejasno definirana.«

Poudaril je, da je srbska stran rekla, da lahko nadaljuje dialog in da se bodo Srbi vrnili v institucije Kosova šele, ko bo oblikovana ZSO, ter dodal, da je tudi ameriška stran tista, ki vztraja pri ZSO, a da se predsednik vlade začasnih institucij v Republiki Kosovo Albin Kurti tej obveznosti Prištine izogiba.

V srbskih opozicijskih strankah so nekatere manjše, nepomembne stranke, ki jih domača javnost šteje za marionete Zahoda - zadevni predlog podprle, nekaj večjih pa ga je zavrnilo.

Predsednik Demokratske ljudske stranke Milan Knežević je poudaril, da je prepričan, da »predsednik Vučić ne bo sprejel ultimata, da Kosovo in Metohija postane članica OZN« in dejal, da ima za to podporo srbskega ljudstva na vseh celinah.

»To ni več 'visoka' politika, to je srečanje z zgodovino, na katero ne smemo zamuditi,« je dejal.

Predsednik Srbije se je na to že odzval tako, da je dejal, da bo »spoštovana ustava Srbije.«

Ta Kosovo opredeljuje kot sestavni del Srbije.

Kako si pogajalci EU predstavljajo kompromisno rešitev...
Kako si pogajalci EU predstavljajo kompromisno rešitev... Vir: Zajem zaslona, Twitter

Vučić se je nato dotaknil tudi zahtev EU in ZDA do sankcioniranja Rusije.

Dejal je, da sta glede pravne in politične narave samega konflikta stališče in drža Srbije popolnoma jasna, kar zadeva sankcije do Rusije, pa ima drugačno držo iz več razlogov.

»Eden od razlogov je nasprotno vprašanje, ki bi ga lahko postavil. Kakšna je razlika, ko nekdo napade Srbijo brez odločitve VS ZN in ko nekdo napade Ukrajino brez odločitve VS ZN? Srbi se še spomnimo sankcij. Ne pozabite, z rusko stranjo imamo različne odnose že stoletja. In kljub temu smo bili pravični in smo obsodili napad na Ukrajino,« je poudaril Vučić.

A v zahvalo za najmanj trikratno obsodbo Rusije s strani Srbije na najvišji ravni (ob glasovanjih v OZN, in s stališčem Beograda, da sta Krim in Donbas del Ukrajine), je dobila Srbija od EU in ZDA sedaj zahtevo, da naj prizna odcepitev dela svojega ozemlja.

Točno to, za kar Zahod trdi, da bi bilo nekaj povsem nezakonitega v primeru Ukrajine.

To mednarodnopravno zgrešeno stališče pa ob tem podpirata tudi Evropska komisija in Evropski parlament.

In tudi evropski poslanci iz Slovenije.

To seveda pomeni, da se EU sklicuje na norme mednarodnega prava le v primeru Ukrajine, v primeru Srbije pa iste norme mednarodnega prava s svojimi zahtevami – ruši.

In deluje v nasprotju z njimi.

To ni več politika v skladu z mednarodnim pravom. Ta politika je prav tako daleč od ideala EU kot na pravu zasnovane skupnosti.

To je zdrs v mafijsko logiko, v skladu s katero je dovoljeno ukrasti vse, razen tega, kar si že lasti mafija.

In to se seveda brani z vsemi sredstvi...

Delite članek