REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Niso zmagali: 500 raket, 200 prestreženih, milijarde dolarjev: številke za iranskimi povračilnimi napadi na Izrael

Niso zmagali: 500 raket, 200 prestreženih, milijarde dolarjev: številke za iranskimi povračilnimi napadi na IzraelOčitno je, da so bile zaloge »protiraketnih raket« v ZDA in predvsem Izraelu v 12 dnevih vojne že tako izčrpane, da je bil Izrael tisti, ki je na koncu zahteval premirje – in ne Iran. To pa dokazuje, da Izrael v vojni z Iranom še zdaleč ni zmagal. Vir: Posnetek zaslona, X

V izraelskem Haaretzu so naredili približen izračun števila raket, izstreljenih v 12-dnevni vojni med Iranom in Izraelom.

Podatki, ki so jih objavili zahtevajo nekaj pojasnil, ker na prvi pogled vzbujajo vtis izjemne učinkovitosti izraelske protizračne obrambe – kar je daleč od resnice.

IDF, izraelska vojska je namreč poročala o le 36 iranskih raketah, ki so zadele cilj, 14 odstotkov pa naj bi cilje zgrešilo. Ob tem so ameriški raziskovalci identificirali še 10 neprijavljenih mest napadov.

V državi ob tem še vedno velja stroga cenzura, strožja celo od iranske, zato mediji še sploh niso poročali o obsegu vse škode v Izraelu.

V državi ob tem še vedno velja stroga cenzura, strožja celo od iranske, zato mediji še sploh niso poročali o obsegu vse škode v Izraelu.

Iz podatkov Haaretza naj bi bilo zato razvidno, da so bili izraelski protiraketni sistemi izjemno učinkoviti, saj naj bi sestreljevali rakete Irana s kar 86 odstotno gotovostjo.

Toda pri tem je potrebno vedeti, da je Iran na Izrael izstrelil več sto zelo starih raket, ki so tudi bile namenjene temu, da bi bile sestreljene.

S tem so odkrivale položaje protiletalskih baterij in druge podatke, pomembne za boj. Izčrpavale so tudi izraelsko protiletalsko obrambo, ki ji je hitro pričelo zmanjkovati raket.

In šele zatem so iz Irana sprožili hitrejše rakete, ki pa so nato med množico »vab« praviloma zadele svoje, zelo pomembne tarče – to pa je omenjenih najmanj 46 vojaških in gospodarskih ciljev v Izraelu.

Podatki iz Haaretza so kljub temu zanimivi.

Posnetki iz Jordanije kažejo, da je bilo izstreljenih okoli 200 prestreznikov, kar je stalo milijarde dolarjev. Iran je namreč med nedavno vojno na Izrael izstrelil več kot 500 balističnih raket, od katerih je večina padla na odprta območja.

Izrael in Združene države Amerike so preostale rakete prestregle z okoli 200 prestrezniki, kar je po analizi podatkov IDF in informacij iz odprtih virov stalo približno 1,5 milijarde dolarjev.

Podatki, ki jih je Haaretz zbral iz poročil IDF med vojno, kažejo, da je Iran izvedel 42 raketnih napadov in na Izrael izstrelil približno 530 balističnih raket.

Iranske rakete so ob tem uničile zelo pomembne institucije in cilje v Izraelu.

Izginile so celotne soseske, izraelske reševalne ekipe pa so se se soočile z apokaliptičnimi prizori, ki jih je povzročil Iran.

Haaretz je analiziral posnetke s 33 mest napadov: 30 raket je bilo opremljenih z bojnimi glavami, ki so vsebovale več sto kilogramov eksploziva, in so udarile v osrednjem, severnem in južnem Izraelu, na primer v Tel Avivu-Jaffi (5), Haifi (4), Herzliji ali Ramat Hasharonu (4), Ramat Ganu (3), Be'er Shevi (3), Petah Tikvi (2), Rehovotu (2) ter s posamezni udari v mestih Bat Yam, Holon, Tamri, Rishon Lezion, Ness Ziona, Bnei Brak in Zavdiel.

Tri druge rakete so nosile kasetne bojne glave, vsaka pa je izstrelila več manjših bombic z bojnimi glavami do sedem kilogramov.

Ena je zadela Be'er Shevo, druga Rishon Letzion, tretja pa je padla na širšem območju, ki zajema Holon, Azor, Savyon, Bat Yam in Or Yehuda.

Ameriška raziskovalca Corey Scher in Jamon Van Den Hoek, strokovnjaka za satelitske posnetke konfliktnih območij, sta identificirala 10 dodatnih mest udarca, ki prej niso bila prijavljena.

Iranske balistične rakete so prestregli izraelski sistemi Arrow 3 in Arrow 2 ter ameriški sistem THAAD.

Vojaški vir je za Haaretz potrdil, da je iranska raketa resnično zadela eno od lokacij, ki so jih identificirali raziskovalci.

IDF je poročal o 36 eksplozijah v naseljenih območjih in 86-odstotni uspešnosti prestrezanja izraelskih in ameriških obrambnih sistemov.

Glede na te podatke, če 36 raket predstavlja 14 odstotkov vseh, ki so preletele obrambni sistem, so sile zračne obrambe verjetno poskušale prestreči okoli 258 balističnih raket, od katerih so jih uspešno prestregle 222.

Preostalih 272 raket je verjetno padlo na odprta območja brez poskusov prestrezanja. To je dober rezultat, a zelo daleč od prestrezanja s 100 odstotki, kot se je v Haagu javno hvalil Donald Trump.

Vendar so tudi te številke približne ocene, saj IDF ni objavila natančnih statističnih podatkov ali pojasnil o svoji strategiji prestrezanja med vojno.

Iranske balistične rakete so prestregli izraelski sistemi Arrow 3 in Arrow 2 ter ameriški sistem THAAD.

Če ekstrapoliramo število prestreznikov, izstreljenih v teh napadih, na skupno število iranskih izstrelitev, ki jih je poročala IDF, potem sta Izrael in ZDA v 12-dnevni vojni izstrelila okoli 195 prestreznikov: okoli 80 Arrow 3, 22 Arrow 2 in 93 THAAD.

To je bil prvi primer, da je sistem, opremljen s šestimi izstrelki in posebnim radarjem, ki je bil prepeljan v Izrael, prestregel rakete iz Irana.

Na podlagi značilnosti izstrelitve so pri Haaretzu ugotovili, da je Izrael izstrelil 34 prestreznikov Arrow 3 in devet prestreznikov Arrow 2, ZDA pa 39 prestreznikov THAAD.

Med temi osmimi salvami, ki jih je dokumentiral jordanski fotograf, je Iran po poročanju IDF izstrelil okoli 225 balističnih raket.

Če ekstrapoliramo število prestreznikov, izstreljenih v teh napadih, na skupno število iranskih izstrelitev, ki jih je poročala IDF, potem sta Izrael in ZDA v 12-dnevni vojni izstrelila okoli 195 prestreznikov: okoli 80 Arrow 3, 22 Arrow 2 in 93 THAAD.

Tudi to so le grobe ocene – razmerje med izstrelitvami v osmih dokumentiranih salvah se lahko razlikuje od 34 nedokumentiranih, poleg tega so bile morda uporabljene dodatne baterije prestrezalcev v območjih, ki niso bila posneta na videu. V prestrezanju so sodelovale tudi ladje Aegis ameriške mornarice, vendar njihova udeležba ni bila posneta.

Zgovoren pa je naslednji podatek: Glede na proračunske podatke ameriške agencije za protiraketno obrambo je bilo leta 2025 proizvedenih le 12 raket THAAD, vendar so jih Združene države v samo 12 dneh spopadov izstrelile - osemkrat več.

Glede na proračunske podatke ameriške agencije za protiraketno obrambo je bilo leta 2025 proizvedenih le 12 raket THAAD, vendar so jih Združene države v samo 12 dneh spopadov izstrelile osemkrat več.

Proizvodnja naj bi se leta 2026 le nekoliko povečala, saj je načrtovana izdelava 32 prestreznih raket, kar pomeni, da bo za dopolnitev izčrpanih zalog potrebno kar nekaj časa – oziroma celo let!

Z ceno 13 milijonov dolarjev so samo ZDA v vojni z Iranom izstrelile prestreznike v vrednosti 1,25 milijarde dolarjev.

To predstavlja pomemben operativni preizkus za proizvajalca THAAD, podjetje Lockheed Martin, ki je v tekmi za vzpostavitev ameriške pobude za protiraketno obrambo ozemlja – prizadevanje v vrednosti več sto milijard dolarjev, ki ga je napovedal ameriški predsednik Donald Trump.

Glede na pretekla poročila se stroški vsake rakete Arrow 2 in Arrow 3 ocenjujejo na 2 do 3 milijone dolarjev.

Doseg iranskih balističnih raket. Vir: CSIS, posnetek zaslona

Na podlagi tega je Izrael med vojno izstrelil rakete v vrednosti približno četrt milijarde dolarjev, brez upoštevanja velikega števila raket Železna kupola (Iron Dome) in Davidova frača (David's Sling), ki so bile uporabljene tudi za prestrezanje ostankov iranskih raket.

In kdo je torej zmagovalec te vojne?

Glede na obseg izraelskih napadov znotraj Irana s pomočjo vohunov ter dronov, kar je bil zagotovo velik izraelski uspeh, lahko sklenemo, da se je vojna zaradi učinkovitega odgovora končala vsaj z neodločeni rezultatom in morda celo s prednostjo Irana. Obseg preostale raketne grožnje s strani Irana ostaja negotov in je odvisen od več spremenljivk, ki trenutno niso znane. Glavna med njimi je velikost zalog iranskih balističnih raket.

Iranske rakete (2020) in njihov doseg. Nekatere, ki so bile v razvoju so že operativne. Vir: CSIS, posnetek zaslona

Leta 2022 je bilo po ocenah centralnega poveljstva Združenih držav Amerike v arzenalu približno 3.000 raket, čeprav to vključuje balistične rakete kratkega dosega s premajhnim dosegom, da bi dosegle Izrael.

Iran bo moral skrbno prilagoditi uporabo omejenega raketnega arzenala za trajanje in intenzivnost konflikta.

Novejše izraelske ocene kažejo na številko, ki je bližje 2.000 operativnim raketam.

To bi Iranu omogočilo, da izvede le omejeno število obsežnih napadov, katerih cilj je prelisičiti izraelsko raketno obrambo.

Poleg tega ta ocena ne upošteva izraelskih operacij proti lansirnim napravam, skladiščem in raketnim bazam, ki bodo verjetno še dodatno zmanjšale razpoložljive zaloge Irana.

Teheran ima omejene možnosti za dopolnitev svojega raketnega arzenala. Pred sedanjo kampanjo so ZDA ocenile, da je iranska zmogljivost proizvodnje balističnih raket približno 50 raket na mesec. Čeprav to predstavlja precejšnjo stopnjo proizvodnje, je ta še vedno nezadostna za vzdrževanje trenutne stopnje iranskega ognja. Zdi se, da Izrael tudi širi svoje operacije in vključuje neposredne napade na iransko infrastrukturo za proizvodnjo raket. Zato bo moral Iran skrbno prilagoditi uporabo omejenega raketnega arzenala za trajanje in intenzivnost konflikta.

Po drugi strani pa ta ocena ne upoštva dejstva, da so novejše iranske supersonične rakete praktično nepremagljive za Izrael.

Z velikimi zalogami in večjo proizvodnjo, ki bistveno presega proizvodnjo protiraket bi Iran v raketni vojni izčrpavanja z Izraelom in tudi z ZDA - lahko zmagal - toda podaljšan konflikt bi lahko privedel tudi do uporabe jedrskega orožja zoper Iran.

Z velikimi zalogami in večjo proizvodnjo, ki bistveno presega proizvodnjo protiraket bi Iran v raketni vojni izčrpavanja z Izraelom in tudi z ZDA - lahko zmagal - toda podaljšan konflikt bi lahko privedel tudi do uporabe jedrskega orožja zoper Iran.

Iransko vodstvo se bo zato, na podlagi klavrnih izkušenj Libije, ki se je jedrskemu orožju odrekla, in Sirije, ki ga ni imela (in sta bili državi praktično uničeni s strani Zahoda) ter primera Severne Koreje, ki je ostala varna, moralo odločiti, ali naj še vztraja pri zgolj miroljubni uporabi jedrske energije.

Po oceni mnogih strokovnjakov, tudi Johna Mearsheimerja, bi bila izdelava jedrske bombe za Iran edina prava rešitev.

In temu je težko oporekati.

Model rakete Arrow 3  Vir: Telegram
Model rakete Arrow 3. Vir: Telegram, posnetek zaslona

Izraelsko podjetje Israel Aerospace Industries je trenutno v zaključni fazi razvoja Arrow 4, ki bo v prihodnosti nadomestil Arrow 2, kar bi lahko Izraelu dalo nekaj dodatnih zmogljivosti v prihodnje. A pot do novih raket bo še dolga, predvsem pa zelo verjetno ne bodo kos supersoničnim raketam Irana.

Iz vsega zapisanega je očitno, da so bile zaloge »protiraketnih raket« v ZDA in predvsem Izraelu v 12 dnevih vojne že tako izčrpane, da je bil Izrael tisti, ki je na koncu zahteval premirje – in ne Iran.

To pa dokazuje, da Izrael v vojni z Iranom še zdaleč ni zmagal.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek